Jedro

Po 3. členu ZST mora takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo dejanja. Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Če pa je obveznost nerazdelna, jo je dolžan poravnati vsak od zavezancev. Morebitni dogovor med njimi, kdo bo takso plačal, velja le v njihovem notranjem razmerju, ne pa tudi navzven. Zato tudi če so obstajale okoliščine na strani enega pritožnika, ker za odločitev to ni bistveno, to ne more vplivati na pravočasno izpolnitev taksne obveznosti.

Izrek

Predlog tožečih strank za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

Obrazložitev

Tožeče stranke so pri Upravnem sodišču Republike Slovenije dne 29. 1. 2003 vložile predlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje in podrejeno pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 261/2001-13 z dne 13. 1. 2002 (pravilno 2003), s katerim je to sodišče odločilo, da se pritožbeni postopek ustavi, ker tožniki niso plačali sodne takse za pritožbo, s katero so izpodbijali sodbo tega sodišča, opr. št. U 261/2001-7 z dne 6. 11. 2002. V predlogu tožeče stranke navajajo, da je njihov pravni zastopnik na podlagi predhodnega dogovora s strankami takoj po prejemu taksnega opomina le-tega posredoval tožniku AA v Nemčijo, kjer ta tožnik živi. Edino ta tožnik je sposoben nositi stroške postopka. Vendar pa naslovnik pisma ni prejel pravočasno, ker je bil zaradi opravljanja del v A, kamor ga je poslal njegov delodajalec. Odstoten je bil od 10. 11. 2002 do 23. 1. 2003, kar potrjuje delodajalec. Ko se je vrnil v Nemčijo, je takoj kontaktiral s pravnim zastopnikom, in ko je prišel v B tudi izpolnil obveznost plačila sodne takse. Zato tožniki predlagajo, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje in da šteje plačilo sodnih taks za pravočasno.

Po določbi 22. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00; v nadaljevanju: ZUS) lahko stranka, ki iz opravičenega razloga zamudi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku, ki ga zaradi zamude ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Predlog mora vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok, če je šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Okoliščine za utemeljitev predloga je treba izkazati ob vložitvi predloga ali v postopku odločanja o njem. V roku za vložitev predloga mora stranka tudi opraviti zamujeno dejanje. Ker se pritožba šteje za umaknjeno, če taksa v roku, ki ga določa zakon, ni plačana in plačilo izkazano, je po mnenju sodišča glede na te procesne posledice plačilo taks treba šteti za samostojno procesno dejanje v postopku, in je zato zaradi zamude plačila sodnih taks predlog za vrnitev v prejšnje stanje dopusten.

Predlogu tožečih strank za vrnitev v prejšnje stanje pa sodišče ni ugodilo iz naslednjih razlogov: Sodišče najprej ugotavlja, da je bil taksni opomin za plačilo takse pravilno vročen pooblaščencu tožnikov. Določbe zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 14/91, 38/96, 20/98, 50/98-odl. US, 70/00 in 93/01, v nadaljevanju: ZST) ne izključujejo 137. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 12/03-preč. bes., v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi 16. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) primerno uporabljajo v postopku v upravnem sporu, da se pisanja, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo njemu. Vročitev opomina za plačilo dolžne sodne takse pooblaščencu dne 29. 11. 2002 je zato pravno veljavna (enako stališče v sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. U 284/92-9 z dne 4. 2. 1993).

Po 3. členu ZST mora takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo dejanja. Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Če pa je obveznost nerazdelna, jo je dolžan poravnati vsak od zavezancev. Morebitni dogovor med njimi, kdo bo takso plačal, velja le v njihovem notranjem razmerju, ne pa tudi navzven. Zato tudi če so obstajale okoliščine na strani enega pritožnika, do česar pa se sodišče niti ne opredeljuje, ker za odločitev to ni bistveno, to ne more vplivati na pravočasno izpolnitev taksne obveznosti.

Glede na navedeno sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni moglo ugoditi in ga je na podlagi 120. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS zavrglo.