Jedro

Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za zaznambo spora zavrnilo, pri v sklepu navedenih nepremičninah pa hkrati zaznamovalo nepravnomočnost sklepa. Iz razlogov sklepa izhaja, da je predlog neutemeljen, ker nima opore v določbah 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), poleg tega pa je bilo o tožbi že odločeno pred Okrožnim sodščem v Novem mestu z zamudno sodbo z dne 30.1.2004, kar pomeni da je o tožbenem zahtevku že odločeno. Zato bo predlagateljica lahko z ustreznim predlogom predlagala vknjižbo lastninske pravice na podlagi izdane sodbe.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki v pritožbi opozarja na določilo 40. člena ZZK-1, po katerem lahko predlagateljica v zemljiški knjigi izposluje vknjižbo lastninske pravice na svoje ime le na podlagi pravnomočne sodbe, s katero pa žal ne razpolaga, saj je bil zoper zamudno sodbo vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje z odgovorom na tožbo, podrejeno pa pritožba zoper zamudno sodbo, o čemer še ni odločeno. Glede na navedeno je med predalagateljico kot tožnico in toženo stranko O. d.o.o. še vedno spor o lastninski pravici na nepremičninah, vpisanih v vl.št. X k.o. Daljni vrh. Če se zaznamba spora ne vpiše, je toženi stranki onemogočen prenos lastninske pravice na tretjo osebo, na kar predlagateljica ne bo mogla vplivati. Zato predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po 5. točki 22. člena ZZK-1 se v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožnika. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so določene vrste pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o pridobitvi pravice na originaren način), zaznamba spora o prenehanju pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. V obravnavanem primeru, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 1. odstavku

79. člena ZZK-1. Ne gre namreč za spor o ugotovitvi obstoja lastninske pravice tožnice, niti spor o ugotovitvi prenehanja lastninske pravice tožene stranke na navedenih nepremičninah, temveč tožbo (spor) zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogodb s posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

87. člena Obligacijskega zakona - OZ). Ker torej zaznamba spora za tak predmet postopka, kot ga s tožbenim zahtevkom s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožeča stranka, v določbah ZZK-1 ni podlage, je izpodbijani sklep v dejanskem in pravnem pogledu pravilen, ne glede na sicer nepravilne in neutemeljene razloge glede obstoja (nepravnomočne) zamudne sodbe kot podlage za vknjižbo lastninske pravice. Na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (zemljiškoknjižnega sodnika) ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.