Jedro

Če je delodajalec dopuščal, da so bili v delovnem prostoru, kjer se je tožnik zadrževal, na tleh mastni madeži, zaradi katerih so bili spolzki podplati njegovih čevljev, delavcu ni zagotovil varnega dela v smislu določbe 1. odst. 36. čl. ZTPDR in je krivdno odgovoren za škodo, ki jo je delavec utrpel, ko mu je zaradi spolzkih podplatov zdrsnilo pri spuščanju po strmih železnih stopnicah, pri tem pa si je zlomil roko.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka trpi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in mu iz naslova odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe na delu pri toženi stranki z dne 22.6.1991, ko mu je zdrsnilo na mokrih in strmih železnih stopnicah in si je pri tem poškodoval hrbtišče desne roke z zlomom četrte in pete dlančnice, dosodilo odškodnino v znesku 401.998,00 SIT (400.000,00 SIT iz naslova utrpljene negmotne škode in 1.998,00 SIT iz naslova prikrajšanja na plači v času zdravljenja) z zahtevanimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, za 540.000,00 SIT višji zahtevek pa zavrnilo. Pri tem je ugotavljalo, da je tožena stranka v celoti objektivno odgovorna za tožniku nastalo škodo. Zoper ugoditveni del gornje sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri popolne zavrnitve zahtevka, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem zanika objektivno odgovornost tožene stranke za posledice tožnikove poškodbe ter zatrjuje, da je tožnik škodni dogodek sam zakrivil, ker je bil pri delu premalo pozoren, tudi sicer pa naj bi padel pri povzpenjanju po normalnih betonskih stopnicah, ne pa pri spuščanju navzdol po železnih stopnicah. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z vsebino odločitve in razlogi izpodbijane sodbe, ki jo je prvostopno sodišče izdalo na podlagi izvedbe in skrbne ocene številnih dokazov, na podlagi katerih je prepričljivo ugotovilo, da se je tožnik poškodoval pri padcu po strmih železnih stopnicah, ko je po naročilu nadrejenega odšel odpirat ventil na rezervoarju z lugom. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bila pravilno ugotovljena odškodninska odgovornost tožene stranke, v postopku na prvi stopnji pa pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo pritožbeno zatrjevanih in drugih absolutno bistvenih kršitev postopka. Glede mesta tožnikovega padca je pri toženi stranki očitno prišlo do nejasnosti, ker tožnikova delovna nezgoda ni bila takoj prijavljena in raziskana, tako da je bila prijava delovne nezgode očitno sestavljena na podlagi informacij tretjih oseb, ki tožnikovega padca niso neposredno videle. V takem položaju je sodišče utemeljeno sledilo tožnikovi prepričljivi izpovedbi, da mu je zdrsnilo pri spuščanju po strmih železnih stopnicah, ki so bile takrat mokre in spolzke. V bistvenih elementih je tako izpovedbo potrdil tudi takrat tožniku nadrejeni delavec, druge priče pa o mestu padca iz svojih zapažanj dejansko niso vedele nič konkretnega. Če bi sledili pritožbenim navedbam, da hoja po strmih železnih stopnicah z ustrezno zaščitno ograjo ne predstavlja povečane nevarnosti in tako ne pogojuje objektivne odškodninske odgovornosti tožene stranke, bi bilo potrebno v tem primeru upoštevati, da je tožena stranka dopuščala, da so bili v delovni hali, kjer se je takrat tožnik zadrževal, na tleh mastni madeži, ki so pogojevali spolzkost podplatov tožnikovih čevljev in da so bile sporne železne stopnice mokre in spolzke. Na tak način pa tožena stranka tožniku ni zagotovila varnega dela v smislu določb 1. odst. 36. člena ZTPDR, to je, ni zagotovila takih pogojev, da bi tožnik svoje delo lahko varno opravljal na ustrezen rutinski način z normalno skrbnostjo. Ob takih izhodiščih bi zato sodišče moralo upoštevati toženkino krivdno odgovornost za tožnikovo nezgodo, na strani tožnika pa tudi v tem primeru ni izkazana izrecna sokrivda za utrpljeno poškodbo. Tudi tako opredeljena odgovornost tožene stranke zato pogojuje enako odločitev o zahtevku, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter kot pravilno in zakonito potrdilo izpodbijano sodbo. Ob takem izidu pritožbenega postopka tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.