Jedro

Podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je tretji odstavek 21. člena ZG, po katerem soglasja za poseg v gozd ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Po isti določbi se pri presoji ogroženosti upošteva vrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.

Iz Gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Postojna (2011-2020) izhaja, da čebelnjakov v gozdu ni dovoljeno postavljati, njihova postavitev je možna samo na negozdnih površinah v gozdnem prostoru in to v kmetijski in gozdnati krajini v oddaljenosti do 500 m od ureditvenega območja naselja, in sicer tako, da je omogočen direkten dostop do čebelnjaka z gozdne ali javne ceste. Navedenega pogoja pa, kakor izhaja iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke, navedena lokacija ne izpolnjuje, čemur tožeča stranka ne ugovarja in je že iz tega razloga bilo potrebno zavrniti izdajo zahtevanega soglasja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožeče stranke za izdajo soglasja k postavitvi (legalizaciji) lesenega objekta na prac. št. 1058 v k.o. ... V obrazložitvi navaja, da je investitor - tožeča stranka vložila vlogo za izdajo soglasja k postaviti lesenega objekta dimenzije 4 m x 4 m na parc. št. 1058 v k.o. ... Objekt naj bi uporabljala občasno kot čebelnjak oziroma kot lopo za shranjevanje gozdarskega orodja. Izpodbijano odločbo je izdal v ponovnem postopku, po tem ko je Upravno sodišče RS, Oddelek v Novi Gorici s sodbo št. III U 346/2012-8, ki je postala pravnomočna dne 29. 8. 2013, razveljavilo odločbo tožene stranke št. 3407-39/2011 z dne 13. 12. 2011. 2. V nadaljevanju navaja, da je soglasje k postavitvi (legalizaciji) lesenega objekta zavrnila v skladu s prvim odstavkom 18. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) saj bodo zaradi dejanj, ki bi se odvijali v predvidenem objektu, direktno ogrožene določene funkcije gozdov in sicer biotopska funkcija gozdov zaradi bistveno povečane prisotnosti ljudi v gozdu in v gozdnem prostoru, ki je potrebna zaradi opravljanja čebelarske dejavnosti, če bi se objekt uporabljal kot čebelnjak in za shranjevanje čebelarskega in gozdnega orodja in to ne glede na to, ali bi bil čebelnjak varovan z električnem pastirjem ali ne. Čebele oziroma med so izjemno vabljiva hrana za medveda in postavitev takega objekta v gozdu, daleč od ureditvenega območja, bi vabila medvede. Zaradi prisotnosti ljudi v prostoru zveri izgubljajo občutek strahu pred človekom oziroma začno povezovati prisotnost hrane v naravnem okolju s prisotnostjo človeka. Zaradi tega tako naravno okolje ne more opravljati biotopske funkcije, tako kot bi moralo, oziroma so vse pogostejši konflikti z medvedi tudi v neposredni okolici naselij. Poleg tega naveden objekt ni postavljen v skladu z določili Gozdnogospodarskega načrta za gozdno gospodarsko območje Postojna (v nadaljnjem besedilu GGN GGO), ki določa, da naj se čebelnjaki prav zaradi varstva biotopske funkcije gozdov, postavljajo do 500 metrov od ureditvenega območja naselja.

3. Razen tega objekt ni postavljen v skladu z določbami GGN GGO, ki določa, da je pri novogradnja objektov v gozdu potrebno doseči, da se posegi za gospodarjenje z gozdom po zgraditvi objekta ne poslabšajo, zato mora biti zagotovljen minimalni odmik novozgrajenega objekta od gozdnega roba, ki znaša v konkretnem primeru minimalno 20 metrov. Tega odmika objekt, za katerega investitor prosi za soglasje, na navedeni lokaciji nima, saj je lociran v samem gozdu. Gradnja spornega objekta pa ni mogoča tudi zaradi ohranjanja hidrološke funkcije gozdov, saj je zaradi vožnje z zasebnimi ali tovornimi motornimi vozili po brezpotju podana možnost onesnaženja okolja z izpusti olj in goriva v okolje. Objekt je namreč od gozdne ceste oddaljen 150 metrov, do njega pa vodi le gozdna vlaka, namenjena spravilu lesa s traktorji. Popolno iluzorno je pričakovati, da bo investitor čebelje panje, čebelarsko in gozdno orodje od gozdne ceste do objekta znosil na rokah peš. Vožnja z motornimi vozili v tem okolju bi negativno vplivala tudi na biotopsko funkcijo z gozdov z vnašanjem nemira in vznemirjanjem prostoživečih živali zaradi hrupa, ki ga povzročajo motorna vozila.

4. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z odločbo 3406-44/2014/2 z dne 18. 9. 2014 pritožbo tožeče stranke zoper odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo.

5. Tožeča stranka z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v kateri navaja, da je iz njene vloge razvidno, da namerava na tej parceli postaviti čebelnjak, ki bi služil kakim tridesetim panjem. V konkretnem primeru gre za višinsko gozdno in travniško pašo, saj zaledje čebelnjaka predstavlja jelkov gozd (gozdna paša), v bližini pa se nahajajo večje travnate površine, travniška paša, kar je razvidno iz že predloženih letalskih posnetkov. Objekt stoji na robu gozda, kar je razvidno iz predloženih dokumentov, na to lokacijo pa vozi čebele že dalj časa in se je izkazala za uspešno. Do objekta poteka obstoječa gozdna vlaka, ki jo že dolga leta uporabljajo lastniki gozdov in travnikov, zato ne ve, v čem naj bi kršil uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju.

6. V konkretnem primeru gre za postavitev enega čebelnjaka in ne večih, kaj šele mreže, ki bo ustrezno zaščiten z električnem pastirjem, tako da ne bo prihajalo do nezaželenih konfliktov z medvedom. Čebelnjak postavlja na lastno odgovornost in bo možne neželene posledice nosila sama. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

10. Predmet izpodbijane odločbe je soglasje iz prvega odstavka 21. člena ZG po katerem je treba za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor pridobiti soglasje zavoda. Podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je tretji odstavek istega člena, po katerem soglasje ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Po isti določbi se prisoja ogroženosti upošteva vrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.

11. V zadevi ni sporno, da se predvideni poseg nahaja na gozdnogospodarskem območju Postojna, ki se ureja z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarskega območja Postojna (2011-2020 št. 05/11 - v nadaljevanju gozdnogospodarski načrt) izdan na podlagi Odloka o gozdnogospodarskih in lovsko upravljalskih načrtih območij (2011-2020), ki ga je izdala Vlada Republike Slovenije na podlagi sedmega odstavka 14. člena ZG.

12. Po določbi tretjega odstavka 21. člena ZG pa se pri presoji ogroženosti upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov. Iz gozdnogospodarskega načrta za to območje izhaja, da je pri novogradnjah objektov v gozdu in gozdnem prostoru potrebno ugotoviti minimalni odmik objekta od gozdnega roba, ki običajno znaša eno drevesno višino (15 do 40 m), odmik od objektov pa je lahko tudi manjši, če je zemljišče v lasti investitorja oziroma če to dopušča relief terena. Čebelnjakov v gozdu ni dovoljeno postavljati, postavitev čebelnjaka je možna samo na negozdnih površinah v gozdnem prostoru in to v kmetijski in gozdnati krajini v oddaljenosti do 500 m od ureditvenega območja naselja, in sicer tako, da je omogočen direkten dostop do čebelnjaka z gozdne ali javne ceste. Navedenega pogoja pa, kakor izhaja iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke, navedena lokacija ne izpolnjuje saj je kakor izhaja iz izpodbijane odločbe, od najbližjega območja naselja oddaljena 1,8 km zračne črte, čemer tožeča stranka ne ugovarja in je že iz tega razloga bilo potrebno zavrniti izdajo zahtevanega soglasja.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka:

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.