Jedro

Pri spolnih zlorabah otrok so storilci tisti, ki ne le iščejo ampak ustvarjajo priložnosti, da pridejo v stik s svojimi žrtvami, zato v tem primeru pripor ni neogiben zaradi varstva dosedanjih oškodovancev, ampak tudi drugih otrok.

Izrek

Obdolženemu D. H. se pripor iz razloga 3. točke prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša za tri mesece, to je do 12. 4. 2015 do 12.30.

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolženega D. H. pri Okrožnem sodišču v Krškem teče kazenska preiskava zaradi treh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in dveh kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posedovanja pornografskega gradiva po drugem in tretjem odstavku 176. člena KZ-1. Pripor zoper obdolženega H. je bil odrejen s sklepom navedenega prvostopnega sodišča dne 15. 10. 2014 iz razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), podaljšan pa s sklepom istega sodišča dne 12. 10. 2014 za dva meseca iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Okrožna državna tožilka z Okrožnega državnega tožilstva v Krškem je dne 5. 1. 2015 vložila predlog za podaljšanje pripora obdolženemu H. za tri mesece iz razloga 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Navaja, da je sum, da je obdolženi storil dejanja, zaradi katerih je v kazenskem postopku, utemeljen s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave, da obdolženec dejanj ne zanika ampak jih skuša le minimalizirati, da psihiatrično izvedensko mnenje potrjuje, da sta bili oškodovanki spolno zlorabljeni. Da sta bili oškodovani deklici žrtvi kaznivega dejanja, potrjuje tudi rezultat ginekološkega pregleda, pridobljeni pa so tudi materialni dokazi - fotografije. Državna tožilka priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP utemeljuje z ugotovitvijo, da je obdolženec pri zlorabi obeh oškodovank pokazal visoko stopnjo vztrajnosti, brezobzirnosti, časom izvrševanja zlorab in dejstvih, da je k temu pritegnil še drugo osebo, da je spolne zlorabe celo posnel in posnetke posredoval tretjim osebam kot tudi, da je imel veliko količino računalniške opreme, ne samo za pridobivanje posnetkov na spletu ampak jih je nanj tudi sam pošiljal. Državna tožilka še navaja, da je obdolženec spolno zlorabil tudi dečka, kar kaže, da pri zlorabi otrok ni imel nobenih mej in zadržkov.

3. Vrhovna državna tožilka v zvezi s predlaganim časom za podaljšanje pripora navaja, da forenzičen postopek pregleda in vrednotenja vseh elektronskih naprav ne bo zaključen najmanj do konca februarja 2015, nato pa bo potreben še čas za pripravo obtožnice, glede sorazmernosti predlaganega ukrepa pa opozarja na težo in obseg kaznivih dejanj.

4. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem ocenjuje, da so okoliščine, kakršne so bile ugotovljene ob odreditvi in predhodnih podaljšanjih pripora, še vedno podane, zato predlaga podaljšanje pripora iz enakih razlogov. Ugotavlja, da utemeljen sum storitve kaznivih dejanj izhaja iz pravnomočnega sklepa o preiskavi, dokazi, ki so bili v njej doslej izvedeni pa so ta sum samo še podkrepili. V zvezi s ponovitveno nevarnostjo navaja, da je po dosedanjih ugotovitvah obdolženec spolno zlorabljal tri mladoletne otroke svoje izvenzakonske partnerke v obdobju od aprila 2012 do oktobra 2014 (otroci rojeni 2004, 2007 in 2010), nato pa skupaj s soobdolžencem enaki kaznivi dejanji izvrševal nad dvema od teh treh otrok, te spolne zlorabe tudi snemal in dva posnetka s pornografsko vsebino razširil preko spleta. Po oceni preiskovalne sodnice je pripor še vedno neogibno potreben ukrep za zagotovitev varnosti mladoletnih oškodovancev in ga ni moč nadomestiti z milejšim ukrepom, saj je bil obdolženec partner matere vseh treh oškodovancev in je ves čas izvrševanja teh kaznivih dejanj živel z njimi, glede na težo dejanj, število oškodovancev in čas trajanja izvrševanja kaznivih dejanj pa je ukrep pripora tudi sorazmeren. Preiskava še ni končana, saj sodišču še ni uspelo pridobiti podatkov iz zaseženih elektronskih naprav. Preiskovalna sodnica ocenjuje, da bo uspela opraviti vsa procesna dejanja in zaključiti preiskavo do 12. 4. 2015, zato podpira predlog državne tožilke.

5. Zagovornik obdolženca v izjavi na predlog za podaljšanje pripora izraža nestrinjanje z navedbami državnega tožilstva glede ponovitvene nevarnosti, predvsem pa meni, da bi se cilj, ki se skuša doseči s ponovnim podaljševanjem pripora, lahko dosegel tudi z milejšimi sredstvi. Po mnenju zagovornika ni mogoče govoriti o tem, da bi obdolženec skrbno iskal priliko, da je do deklic sploh prišel in tudi ni jasno, kako je državni tožilec prišel do takšnega zaključka. Razlog za veliko količino zasežene računalniške opreme je okoliščina, da se je obdolženec ukvarjal s popravljanjem takšne opreme, tega pa ni mogoče upoštevati kot okoliščino, ki podpira priporni razlog ponovitvene nevarnosti, po drugi strani pa je obdolžencu oprema zasežena in torej nima več dostopa do spleta. Obdolžencu se očita storitev kaznivih dejanj na škodo točno določenih oškodovancev, zato bi za zagotovitev njihove varnosti zadostovalo, da se mu prepove stik z njimi. Zagovornik poudarja, da obdolženec ni ničesar storil na škodo mladoletnega dečka, trditve o njegovi zlorabi so popolnoma neutemeljene in brez podlage, zagovornik obdolženca svojo izjavo zaključuje z ugotovitvijo, da podaljševanje pripora, ki traja že tri mesece, nikakor ni več neogibno potrebno.

B.

6. Za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora od treh do desetih let, za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanje pornografskega gradiva po drugem in tretjem odstavku 176. člena KZ-1 pa od šestih mesecev do osmih let zapora in je tako izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 205. člena ZKP za podaljšanje pripora nad tri mesece zapora še za tri mesece. Pravnomočen sklep o uvedbi kazenske preiskave zaradi takšnih kaznivih dejanj utemeljuje sum, da je dejanja storil obdolženec, preiskovalna dejanja, opravljena v okviru preiskave, pa so dokazno podlago za takšen sum le še utrdila.

7. Do sedaj ugotovljeni teža, način storitve in okoliščine, v katerih so bila storjena kazniva dejanja in pa osebne lastnosti obdolženca kažejo na nevarnost, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja, kakršnih je osumljen. Po dosedanjih ugotovitvah obdolženec ni samo spolno zlorabljal treh otrok, ampak je te zlorabe tudi snemal, posnetke je posredoval drugim osebam, dva otroka pa peljal še k drugemu obdolžencu, da sta jih večkrat skupaj spolno zlorabljala. Obdobje izvrševanja teh zlorab (v obdobju dveh let in pol je deklici obdolženec zlorabljal večkrat mesečno) daje dejanjem večjo težo (starost otrok, v začetku izvrševanja kaznivih dejanj sta bili deklici stari manj kot 8 in manj kot 5 let, deček pa še ne tri leta), spolne prakse ter snemanje le-teh in širjenje posnetkov preko interneta pa kažejo tudi na specifično psihično strukturo obdolženca v zvezi s spolnim življenjem, kar predstavlja še posebno okoliščino, ki kaže na nevarnost, da bi na prostosti takšna kazniva dejanja ponavljal ali zoper iste oškodovance ali druge otroke.

8. Okoliščine, ki kažejo na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj utemeljujejo tudi neogibnost pripora za varnost oškodovancev kot drugih potencialnih žrtev obdolženca, ki za zadovoljevanje spolnega nagona izbira otroke. Pri spolnih zlorabah otrok so storilci tisti, ki ne le iščejo ampak ustvarjajo priložnosti, da pridejo v stik s svojimi žrtvami, zato v tem primeru pripor ni neogiben zaradi varstva dosedanjih oškodovancev, ampak tudi drugih otrok. Milejši ukrep glede na zaenkrat izkazana deviantna spolna nagnjenja obdolženca ne bi zagotovili varnosti potencialnih žrtev, odvzem prostosti tudi za šest mesecev pa je sorazmeren ukrep ob upoštevanju teže dejanja in nevarnosti, ki se s priporom preprečuje.

9. Kazenska preiskava do sedaj še ni mogla biti zaključena, saj policija še ni dokončala forenzičnega postopka zavarovanja in pregleda vseh zaseženih elektronskih predmetov. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve, Policijske uprave Novo mesto, bo preiskava trajala najmanj do 15. 2. 2015, temu bo sledilo še ovrednotenje, ki ga po navedbi policijske uprave časovno ni mogoče opredeliti. Vrhovno sodišče je zato pri odločanju o času podaljšanja pripora upoštevalo predlog državne tožilke in pa oceno preiskovalne sodnice, do kdaj bo lahko zaključila preiskavo, upoštevati pa je bilo tudi potrebno, da bo po končani preiskavi državna tožilka v skladu z drugim odstavkom 184. člena ZKP potrebovala čas za odločitev o vložitvi obtožnice oziroma za njeno pripravo.