Jedro

Izbris zaznambe izvršbe izvede zemljiškoknjižno sodišče samo na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, med ostalimi tudi v primeru, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo.

Če ima zemljiškoknjižni lastnik, ki je hkrati tudi dolžnik v izvršilnem postopku, kakršnekoli ugovore, ki se nanašajo na obstoj same terjatve, ki je predmet izvršbe, mora te podati v izvršilnem postopku, ne pa v zemljiškoknjižnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v obravnavani zemljiškoknjižni zadevi pri nepremičnini parc. št. 807/7, vpisani v vl. št. 1217 k.o. ..., last pritožnika, na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6.10.2009, dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v korist upnika D..., d.o.o., za glavnico 3.441,87 EUR s pripadki.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine D. Š.. Prosi sodišče za ustavitev postopka zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke. Obveznost do upnika je bila v celoti poravnana in je upnikov pooblaščenec vložil umik predloga za izvršbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1.odst. 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Pri tem velja načelo stroge formalnosti postopka, saj zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. ZZK-1). V obravnavani zadevi so bili izpolnjeni vsi zakonsko zahtevani formalni pogoji za zaznambo sklepa o izvršbi, ki je dejansko le eno od izvršilnih dejanj, ki se opravijo v postopku izvršbe na nepremičnine. Če ima torej zemljiškoknjižni lastnik, ki je hkrati tudi dolžnik v izvršilnem postopku, kakršnekoli ugovore, ki se nanašajo na obstoj same terjatve, ki je predmet izvršbe, mora te podati v izvršilnem postopku, ne pa v zemljiškoknjižnem postopku. Pritožnik namreč trdi, da je zaznamba sklepa o izvršbi neosnovana, ker je terjatev poravnana in ker je upnikov pooblaščenec že vložil umik predloga za izvršbo. Takšno dejanje upnika ne more biti podlaga za razveljavitev sklepa v tej zadevi. Izbris zaznambe izvršbe izvede zemljiškoknjižno sodišče samo na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, med ostalimi tudi v primeru, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo (90. čl. ZZK-1). To pomeni, da pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1.