Jedro

Vrhovno sodišče je pri odločitvi, da ne ugodi predlogu za delegacijo pristojnosti, upoštevalo tudi, da postopek teče že več kot šest let in da po stanju spisa ni videti ovir, da se brez zamude nadaljuje in konča. Prenos zadeve na drugo sodišče bi pomenil nujno podaljšanje postopka.

Izrek

Predlogu se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožnik je dne 9.2.1995 vložil tožbo proti toženi stranki pri Okrajnem sodišču v Kopru. Zahteva, da mu tožena stranka na podlagi kasko zavarovanja plača znesek 1.227.897,00 SIT, kolikor je znašala škoda na njegovem avtomobilu zaradi nesreče dne 14.8.1994. Na glavni obravnavi dne 16.5.2000 sta pravdni stranki soglašali, da bi bilo smotrno, da bi zadevo vodilo Okrajno sodišče v Celju.

Tožena stranka je v pripravljalnem spisu z dne 15.5.2000 predlagala zaslišanje prič, katerih naslovov ni navedla, ki pa so v službi v Žalcu in v Celju.

Tožnik je v svoji vlogi z dne 19.5.2000 predlagal, da se Okrajno sodišče v Kopru izreče za krajevno nepristojno in da zadevo odstopi krajevno pristojnemu sodišču v Celju.

Okrajna sodnica v predlogu za delegacijo pristojnosti navaja, da spor izvira iz enote tožene stranke v Celju in da se na območju tega sodišča nahajajo tudi predlagane priče. Predlog za delegacijo krajevne pristojnosti ni utemeljen.

Dejstvo, da izvira spor iz pravnega razmerja z enoto tožene stranke v Celju, je bilo strankam znano že ob vložitvi tožbe. Tedaj je imela tožeča stranka možnost izbire pristojnosti na podlagi 59. člena tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku. V sedanjem stanju postopka, ko se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari in je bila opravljena glavna obravnava, se sodišče ne po prejšnjem, ne po sedanjem Zakonu o pravdnem postopku niti samo, niti na predlog strank ne more izreči za krajevno nepristojno (20. člen prejšnjega ZPP in 22. člen sedanjega ZPP). Zato sodišče pravilno ni upoštevalo predloga strank, da se izreče za nepristojno.

Dejstvo, da so podani razlogi za izbirno pristojnost drugega sodišča, ki pa jih tožeča stranka ob vložitvi tožbe ni upoštevala, niso tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Nadaljnja okoliščina, da so priče z območja drugega sodišča, pa v tem primeru prav tako niso tehten razlog za delegacijo pristojnosti. Gre za okoliščino, ki se pogosto pojavlja v pravdah. Vendar to ni resna ovira za izvedbo postopka. Razdalje v Sloveniji niso takšne, da bi pričam znatno otežile prihod na sodišče. Dokaze pa je mogoče izvesti tudi po zaprošenem sodišču. Vrhovno sodišče je pri odločitvi, da ne ugodi predlogu za delegacijo pristojnosti, upoštevalo tudi, da postopek teče že več kot šest let in da po stanju spisa ni videti ovir, da se brez zamude nadaljuje in konča. Prenos zadeve na drugo sodišče bi pomenil nujno podaljšanje postopka.

Ker razlogi po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) niso podani, Vrhovno sodišče predlogu za določitev drugega sodišča, da postopa v zadevi, ni ugodilo.