Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ugotovil, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj glede na tožnikovo premoženjsko stanje nima verjetnih izgledov za uspeh za oprostitev sodne takse za upravni spor.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, št. II U 372/2016-4 z dne 3. 10. 2016. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnik v navedeni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnik je v obravnavani zadevi prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, št. II U 372/2016-4 z dne 3. 10. 2016, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za upravni spor na prvi stopnji. Glede na določbe 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 in št. U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015 sodišče v celoti oprosti plačila sodne takse tudi stranko v postopkih, za katere se uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.

3. Tožnik živi sam, po lastni izjavi je le formalno brezposeln, ne prejema nobenih dohodkov, ima pa v lasti stavbno zemljišče, v solasti do 1/6 pa tudi nepremičnino, v kateri živi. Je izključni lastnik več kmetijskih in gozdnih zemljišč (parc. št. 729 k.o. …, 659/4 k.o. …, 659/5 k.o. … ter del zemljišča s parc. št. 725 k.o. …), v izključni lasti pa ima tudi stavbna zemljišča (del zemljišča s parc. št. 725 k.o. … ter zemljišče s parc. št. 722 k.o. …). Skupna vrednost teh zemljišč po podatkih GURS-a znaša 26.322,00 €. V solasti do 1/6 ima še zemljišče s stanovanjsko stavbo v kateri živi (parc. št. 2208 k.o. …) v vrednosti 105,315,00 € ter pozidano stavbno zemljišče parc. št. 2209 v vrednosti 1.195,00 €, kar pomeni, da znaša vrednost prosilčevega solastniškega deleža na obeh nepremičninah 17.751,70 €. Po podatkih evidence AJPES je imetnik poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., katere edini ustanovitelj in direktor je, njegov vložek pa znaša po podatkih spletnega portala AJPES 8.763,00 €. Na podlagi vsega navedenega je bilo ob upoštevanju vrednosti zemljišč, ki prosilcu niso nujno potrebne za preživetje, ocenjeno, da s plačilom sodne takse v znesku 148,00 € ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja. Na osnovi tega organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da izpodbijani sklep temelji na pravilni pravni podlagi, saj sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrne, če prosilec ne izkaže, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam, ali se preživljajo njegovi družinski člani. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena tega zakona zavrnil kot neutemeljeno.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je izpodbijani sklep nesprejemljiv in temelji na površnih uradnih podatkih brez upoštevanja realnih in odločilnih dejstev. Navaja, da je laik glede prava, se pa utemeljeno pritožuje nad krivično uporabo zakonov Republike Slovenije, izpodbijana odločitev pa je krivična. Navaja, da so njegove nepremičnine obremenjene z izvršbami, ki so tudi posledica preteklih krivičnih razsojan sodišč Republike Slovenije, s tem pa so bile kršene tudi njegove ustavne pravice. Ugotovitev pravilnega in popolnega dejanskega stanja bi pokazala, da je tožnik upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči in tudi do vsake oprostitve plačila sodnih taks. Njegove nepremičnine so že zaradi starih izvršb le njegovo nevzdržno breme, razen tega pa za njih ne obstaja tudi noben tržen interes in zato nimajo nobene realne tržne vrednosti. Neresnična je tudi ugotovitev, da bi naj njegov delež v podjetju A. znašal 8.763,00 €. Kolikor bi bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, bi se pokazalo, da sta omenjeni vložek vplačala B.B. in C.C. iz Maribora, ta vložek pa je bil tudi obema povrnjen. Podjetje je bilo ustanovljeno zaradi pogojene tržne realizacije inovacije, ki pa zaradi vsesplošnih anomalij v Sloveniji še ni bila izvedena, zato je podjetje brez vsakega prihodka. Treba bi bilo preučiti dejanske vložke v podjetje in ne pavšalne podatke AJPES. Dodaja, da ni formalen prejemnik nobene denarne socialne pravice, čeprav je do te upravičen, saj bi si s tem dokončno uničil preživetje. Sodišče mu ves čas nedopustno krati z Ustavo RS zajamčene pravice, zato zahteva pozitivno odločitev, torej smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

8. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno uporabil in ugotovil, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj glede na tožnikovo premoženjsko stanje nima verjetnih izgledov za uspeh za oprostitev sodne takse za upravni spor (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

10. Tožnik tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. Glede na dejanske ugotovitve organa za brezplačno pravno pomoč, ki temeljijo na uradnih evidencah, o obsegu tožnikovega premoženja, je tudi po presoji sodišča zaključek, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo zoper sklep, s katerim je bila njegova prošnja za taksno oprostitev zavrnjena, pravilen. Pri tem okoliščine, ki jih navaja tožnik v tožbi, o drugih postopkih, ki tečejo zoper njega, niso upoštevne.

11. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.