Jedro

Izvedeni dokazi ne dajejo podlage za ugotovitev, da je bila sporna parcela urejena z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih ali da je bila nezazidano stavbno zemljišče, za katero je bil sprejet prostorsko izvedbeni načrt. Prva toženka je postala lastnica sporne parcele na podlagi 5. člena ZLPP in 14. člena ZSKZ, kar je predstavljalo veljavno podlago za pridobitev lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 20. člena v zvezi z 21. členom takrat veljavnega ZTLR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tako prvenstveni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je parc. št... (travnik v izmeri 5745 m2) k.o. Kočevje stavbno zemljišče, in na razveljavitev pogodbe, dne 30.8.1994 sklenjene med tožečo stranko in prvo toženko, glede te parcele (1. točka izreka); na ugotovitev ničnosti pogodbe, dne 20.8.1999 sklenjene med drugo in tretjo toženko (2. točka izreka); ter na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, ki bi jo v primeru neizdaje nadomestila sodba (3. točka izreka); kot podredni tožbeni zahtevek na plačilo 11,280.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.8.1999 dalje (4. točka izreka).

Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) pa je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in stranske intervenientke, ki se ji je pridružila, ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Stranska intervenientka na strani tožeče stranke je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi kršitve materialnega in procesnega prava. Predlagala je razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje z vrnitvijo zadeve Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške sestave revizije.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, vendar slednja nanjo ni odgovorila.

Prva toženka pa je sodišču prve stopnje predlagala izbris zaznambe spora na sporni nepremičnini, ki je bil dovoljen na podlagi njegovega sklepa z dne 20.1.2000, opr. št. 8 Pg 266/99-14 (2. točka izreka).

Revizija ni utemeljena.

(1) Povzetek ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih (nosilnih) razlogov sodb nižjih sodišč: (1.1) Parc. št... (travnik v izmeri 5745 m2) k.o. Kočevje (sporna parcela) je na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) z dnem 5.12.1992 prešla v last prve toženke, na podlagi posebnega zakona, to je Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ), pa z dnem 11.3.1993 v upravljanje druge toženke. Ker iz Odloka Skupščine občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/1991) o prostorskih ureditvenih pogojih za območje jugozahodnega dela ureditvenega območja mesta Kočevje, za del planske celote P 5 (Odloka), ne izhaja, da je bila sporna parcela del te planske celote, in ker tožeča stranka ni dokazala, da je bila sporna parcela stavbno zemljišče, za katero je bil sprejet prostorsko izvedbeni načrt (PIN), ni podlage za razveljavitev pogodbe z dne 30.8.1994 (prilogi A3 in B1), s katero je bila sporna parcela prenešena v last prve toženke.

(1.2) Prva in druga toženka sta pred prodajo sporne parcele tretji toženki pridobili potrdilo, da na njej ne obstaja predkupna pravica Občine Kočevje (priloga B3), medtem ko je bila prodajna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa (priloga A5). Ker torej pogodba z dne 20.8.1999 ni bila sklenjena v nasprotju s prisilnimi predpisi, ni podlage za ugotovitev njene ničnosti.

(2) Stranska intervenientka na strani tožeče stranke (revidentka) je navedla, da naj bi se sporna parcela že ob uveljavitvi ZSKZ nahajala v območju prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za območje jugozahodnega dela ureditvenega območja mesta Kočevja, za del planske celote P 5. Zato naj bi imela status stavbnega zemljišča. Vendar pa tožeča stranka oziroma njena pomočnica v postopku tega pred sodiščem prve stopnje (ki je ugotavljalo dejansko stanje) in pred sodiščem druge stopnje (ki je preizkušalo ugotovljeno dejansko stanje) ni uspela dokazati (oziroma pojasniti), medtem ko v revizijskem postopku glede na tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tega več ne more dokaz(ov)ati.

(3) Revidentka je tudi navedla, da naj bi sodišči prve in druge stopnje svojo odločitev temeljili na dejstvu, da je sporna parcela ležala v območju PUP in ne v območju prostorsko izvedbenega akta (PIA), vendar pa je v tem delu zmotno povzela razloge nižjih sodišč. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da izvedeni dokazi ne dajejo podlage za ugotovitev, da je bila sporna parcela urejena z Odlokom (o prostorskih ureditvenih pogojih) ali da je bila nezazidano stavbno zemljišče, za katero je bil sprejet PIN (tretji odstavek 14. člena takrat veljavnega ZSKZ), s katerim se urejajo nezazidana stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij.

(4) Zato je neutemeljeno sklicevanje revidentke na odločbo Ustavnega sodišča z dne 18.10.1995, opr. št. U-I-78/93, s katero je bilo ugotovljeno, da "tretji odstavek 14. člena ZSKZ ni v skladu z Ustavo, kolikor od prostorskih izvedbenih aktov upošteva samo prostorske izvedbene načrte" (2. točka izreka), ne pa tudi prostorskih ureditvenih pogojev (s katerimi se urejajo nezazidana stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in znotraj posameznih funkcionalno zaokroženih območij v naseljih). Ker "so po ZUN (Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor) prostorski izvedbeni akti prostorski ureditveni pogoji in prostorski izvedbeni načrti" (55. točka obrazložitve), je namreč Ustavno sodišče ugotovilo, da "je ureditev, po kateri se za kmetijska zemljišča in gozdove po 74. členu ZZ (Zakona o zadrugah), po 5. členu ZLPP in po 14. členu ZSKZ štejejo vsa nezazidana stavbna zemljišča, za katera ni veljavnega prostorskega izvedbenega načrta oziroma ni izvršen odkup oziroma prenos v sklad stavbnih zemljišč, neustavna" (54. točka obrazložitve). Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja, na katero je revizijsko sodišče vezano, ne izhaja, da je bila sporna parcela urejena s katerimkoli prostorskim izvedbenim aktom, sodišče druge stopnje po oceni revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ki je bilo predmet ustavne presoje.

(5) Sicer pa Ustavno sodišče ni razveljavilo tretjega odstavka 14. člena ZSKZ, temveč je naložilo zakonodajalcu, da ugotovljeno pomanjkljivost odpravi, kar je ta storil s spremembo prvega stavka tretjega odstavka 14. člena ZSKZ (glej 1. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-A); Uradni list RS, št. 1/1996). Zato se je za razmerja, nastala pred ugotovitvijo neskladnosti z Ustavo (torej pred dnem 18.10.1995), kot del takrat veljavnega prava še vedno uporabljal nespremenjeni tretji odstavek 14. člena ZSKZ, ki je določal, da "se za kmetijska zemljišča in gozdove po 74. členu Zakona o zadrugah, 5. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in po tem členu, štejejo tudi nezazidana stavbna zemljišča, za katera ni veljavnega prostorsko izvedbenega načrta oziroma ni izvršen odkup oziroma prenos v Sklad stavbnih zemljišč".

(6) Glede na takšno opredelitev kmetijskih zemljišč je neutemeljeno sklicevanje revidentke na 55. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ), njeno tolmačenje 5. člena ZLPP in tretjega odstavka 14. člena ZSKZ pa nesprejemljivo. Ker je prva toženka postala lastnica sporne parcele na podlagi 5. člena ZLPP in 14. člena ZSKZ, kar je predstavljalo veljavno podlago za pridobitev lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 20. člena v zvezi z 21. členom takrat veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ni (bilo) podlage za razveljavitev pogodbe, ki jo je dne 30.8.1994 sklenila s tožečo stranko, glede sporne parcele.

(7) V zvezi s pogodbo, dne 20.8.1999 sklenjeno med drugo in tretjo toženko, pa je revidentka navedla, da naj bi sodišči prve in druge stopnje napačno tolmačili smisel 6., 7., 8. in naslednjih členov ZSZ, saj druga toženka ni bila upravičena pridobivati nezazidana stavbna zemljišča in z njimi razpolagati (jih oddajati). Vendar pa njena navedba zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni upoštevna. Morebitna ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 20.8.1999 (druge pogodbe), namreč potem, ko je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek na razveljavitev pogodbe z dne 30.8.1994 (prve pogodbe), revidentki niti tožeči stranki, kateri se je v sporu pridružila, ne more več koristiti, saj ji ne bi izboljšala njenega pravnega položaja.

(8) S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na revizijske navedbe odločilnega pomena. Ker je ugotovilo, da materialno pravo s strani nižjih sodišč ni bilo zmotno uporabljeno, je revizijo v skladu s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo. Zavrnitev pa obsega tudi zahtevek na povračilo priglašenih revizijskih stroškov.

(9) Revidentka je revizijo sicer vložila tudi zaradi kršitve procesnega prava, vendar morebitnih bistvenih postopkovnih kršitev ni konkretizirala. Zato revizijsko sodišče glede na 371. člen ZPP izpodbijane sodbe v tem pogledu ni preizkušalo.