Jedro

Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja očitek obt. A. A. o neupoštevanju določb členov 24 in 37 ZVPoz, ker ni upošteval ukrepa varstva pred požarom za zmanjšanje možnosti nastanka požara, prav tako pa tudi ni poskrbel za odstranitev gorljivih snovi, ki niso bile potrebne za nemoten potek dela (kartonske škatle, poliestrska kritina, kar vse se je nahajalo v neposredni bližini opravljanja teh del), prav tako pa tudi ni organiziral požarne straže v primeru izvajanja vročih del.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obt. A. A. se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obtoženca A. A. se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I.) spoznalo obt. A. A. za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po četrtem, tretjem in prvem odstavku člena 314 KZ-1 in mu na podlagi člena 57 KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je na podlagi četrtega v zvezi s tretjim odstavkom člena 314 KZ-1 določilo zaporno kazen v trajanju deset (10) mesecev zapora, s preizkusno dobo enega (1) leta. Po četrtem odstavku člena 95 ZKP je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka člena 92 ZKP, ne pa tudi krivdnih stroškov.

Pod točko II.) je obt. B. B. iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP pa oprostilo obtožbe zaradi storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po četrtem, tretjem in prvem odstavku člena 314 KZ-1 in posledično še odločilo, da v tem delu stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP in potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, bremenijo proračun. Ta del sodbe pritožbeno ni problematiziran.

2. Obsodilni del izpodbijane sodbe napada obt. A. A. s pravočasno vloženo pritožbo po svojem zagovorniku, v kateri uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obt. A. A. oprosti storitve očitanega mu kaznivega dejanja, podredno pa, da se ob ugoditvi pritožbi napadena sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Po pregledu kazenskega spisa in pritožbeno izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, prav tako pa je tudi razjasnilo vsa odločilna dejstva. Zbrane dokaze in zagovor obt. A. A. je pravilno dokazno ocenilo, na tej podlagi pa tudi zanesljivo ugotovilo, da je obt. A. A. storil očitano mu kaznivo dejanje. Zato pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki v izpodbijani sodbi, glede na pritožbena izvajanja v vloženi pritožbi pa v nadaljevanju podaja svoje odgovore.

6. Pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka zagovornik utemeljuje s tem, da je prvo sodišče neutemeljeno zavrnilo s strani obrambe obt. A. A. vrsto predlaganih dokazov, predvsem pa v delu, ko je zavrnilo dokaz za ponovno zaslišanje prič C. C., D. D., E. E. in F. F. Meni, da nikjer v razlogih sodbe tudi ni navedeno, da naj bi obt. A. A. izvajal dela rezanja kovinskih nosilcev s kotno brusilko, čeprav iz opisa dejanja slednje izhaja. Relevantnost tega dokaza utemeljuje s tem, da nobena izmed prič ni v svoji izpovedi povedala, da naj bi dela s kotno brusilko izvajal obt. A. A., prav tako pa tudi ne, da je obtoženec bil prisoten, ko so navedene priče izvajale dela nameščanja žične mreže med betonsko ograjo in kovinske stebre. Iz razlogov v sodbi pa tudi po prepričanju pritožbe ne izhaja dejstvo, da je obtoženec izvajal varjenje kotnega nosilca v notranjosti prostora. Do takih zaključkov je po prepričanju pritožbe prišlo sodišče brez konkretnih dokazov in v razlogih zaključilo le, da je na pogorišču bila najdena kotna brusilka, ki je last obtoženca, čeprav je obtoženec ves čas zanikal, da je v tistem času in prostoru izvajal dela s kotno brusilko. Po prepričanju pritožbe bi prav ponovno zaslišanje priče C. C. pojasnilo, kako je potekalo varjenje oziroma pripikiranje kotnika s strani obtoženca in kje se je takrat obt. A. A. sploh nahajal in iz katere strani objekta je varjenje izvajal. Slednje je namreč po prepričanju pritožbe pomembno glede obtoženčeve krivde, da je opustil organiziranje požarne straže. Take pritožbene navedbe so neutemeljene.

7. V točki 3.) izpodbijane sodbe je prvo sodišče natančno pojasnilo, katere dokaze je izvedlo, v točkah od 4) do 6) izpodbijane sodbe pa je navedlo razloge za zavrnitev posameznih dokazov, med drugim tudi zavrnitev dokaznega predloga, da bi sodišče opravilo ogled na kraju samem in da naj bi dopolnilno ponovno zaslišalo priče C. C., D. D., E. E. in F. F. in celo opravilo njihovo soočenje. Obrambi obt. A. A. je pojasnilo, da je ogled kraja dogodka bil opravljen s strani nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), ki je na kraju zavaroval dokaze in podal svoje ugotovitve, ponovni ogled kraja pa ne bi pripomogel k ugotovitvi nobenih odločilnih dejstev, razen tistih, ki so jih na kraju zabeležili prisotni kriminalisti neposredno po požaru. Ogled kraja je bil fotografiran, vključno z vso dokumentacijo, ki je bila ob ogledu narejena in s katero je sodišče se tudi seznanilo. Glede zaslišanja imenovanih prič, ki jih pritožba ponovno izpostavlja, pa je prvo sodišče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča prepričljivo obrazložilo, da so vse navedene priče bile najprej zaslišane že tekom preiskave, nato pa tudi na glavni obravnavi v prisotnosti strank. Vsakič so (enako) izpovedale o tem, kaj so zaznale neposredno, torej so o dogodku izpovedale dvakrat, v prisotnosti strank so bile nekajkrat povprašane o vseh odločilnih dejstvih, zato so razlogi v izpodbijani sodbi o zavrnitvi ponovnega – dopolnilnega zaslišanja imenovanih prič prepričljivi, saj pritožba tudi v svojih pritožbenih navedbah ne obrazloži, katero odločilno dejstvo bi se s ponovnim – dopolnilnim zaslišanjem navedenih prič sploh ugotavljalo. V kolikor pa ima v mislih dopolnilno zaslišanje priče C. C., ki naj bi izpovedal o poteku varjenja, oziroma pripikiranju kotnika s strani obtoženca in kje se je obtoženec takrat nahajal, pa iz zapisnikov o zaslišanju te priče tako v preiskavi, kot tudi na glavni obravnavi in kar je povzeto tudi v sodbi izhaja, da je priča C. C. sodeloval pri sanaciji betonske ograje, ko je bilo potrebno podrti betonsko steber najprej postaviti v pokončni položaj in ga fiksirati, zraven pa so se nato zaradi dodatne zaščite nameščale še armaturne železne mreže. Ni torej dvoma, da je ta priča sodelovala pri nameščanju te mreže in da je vsakič tudi na vprašanja strank sodišču pojasnila, da je obt. A. A. brez dvoma skupaj privaril dva kovinska nosilca in pri tem uporabljal varilni aparat, medtem, ko priča uporabe kotne brusilke s strani obt. A. A. takrat ni zaznala.

V kolikor pa zagovornik potrebo po dopolnilnem zaslišanju priče C. C. utemeljuje s tem, ko naj bi se ugotovilo, kje je obt. A. A. sploh izvajal varjenje oziroma pripikiranju kotnika in kje se je takrat nahajal, ter da dela ni opravljal v prostoru, pa je pojasniti, da iz opisa obt. A. A. očitanega kaznivega dejanja izhaja očitek, da je v dneh 16. in 17. septembra 2014 na sedežu družbe I. na ... izvajal vroča dela v nasprotju s požarno varnostnimi predpisi in da doslej že pred sodiščem prve stopnje nikoli ni bilo sporno, na katerem delu poslovnih prostorov družbe I. so se ta dela opravljala, saj je namreč obt. A. A. po izvedenih dokazih na zadnjem naroku 12. 12. 2022 sam povedal, da je izvajal po naročilu potrebna dela v podjetju I. d.o.o. in takrat sicer imel s seboj kotno brusilko in varilni aparat, čeprav kotne brusilke ni uporabljal. Po povedanem so torej zaključki prvega sodišča, da ponovnega – tretjega zaslišanja predlaganih prič obramba obt. A. A. ni utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti in tudi ni obrazložila, o katerih odločilnih dejstvih bi te priče izpovedovale, prepričljivi, zato je pritožba v tem delu neutemeljena.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek slikovnega gradiva, da se sodišče prve stopnje v razlogih ni opredelilo do slikovnega gradiva, iz katerega naj ne bi izhajalo, da je obt. A. A. izvajal varjenje v prostoru. Iz zapisnikov o zaslišanju prič in neposrednem zaslišanju izvedenca za raziskave požarov G. G. ter tudi samega zagovora obt. A. A. jasno izhaja, da je obt. A. A. najprej ojačal zlomljen betonski steber na način, da je pritrdil objemko na eni strani na betonski steber, na drugi strani pa na železni steber zgradbe, nato pa je z varilnim aparatom to objemko tudi zvaril. Dela je torej izvajal v podjetju I. d.o.o. na točno določenem mestu, ki pred sodiščem prve stopnje ob ugotovitvi, da je sanacija bila potrebna zaradi predhodno storjenih vlomov, doslej nikoli ni bilo sporno. O tem, kako je varjenje in sanacija teh del potekala, pa je sodišče prve stopnje tudi ob sočasni dokazni oceni vse listinske dokumentacije, med katero so tudi fotografije, ki so jih posneli kriminalisti NFL neposredno po ogledu požara zanesljivo ugotovilo, da je obt. A. A. dela izvajal z rezanjem kovinskih nosilcev s kotno brusilko, te nosilce pa je nato ponovno zavaril, to pa so bila tista dela, pri katerih je povečana nevarnost za nastanek požara, ker se ravno pri varjenju obdelovalci segrejejo na temperaturo preko 1.200 -C in v okolico brizgajo kapljice staljene kovine. Utemeljeno ni sledilo zagovoru obt. A. A., da kotne brusilke ni uporabljal in da ne ve, kdo je prerezal nosilec, kljub temu, da nobena od zaslišanih prič (F. F., C. C., D. D., E. E. in H. H.) na kraju izvajanja sanacijskih del niso zaznali uporabe kotne brusilke s strani obtoženca, čeprav pa so vsi potrdili, da je obt. A. A. uporabljal varilni aparat, saj brez njega in kotne brusilke take sanacije niti ne bi mogel izvesti, ostanki tega varilnega aparata pa so bili najdeni tudi ob ogledu, ob isti priložnosti pa je bila najdena tudi kotna brusilka brez ščitnika rezalne plošče. Da je obt. A. A. zanesljivo uporabljal v času sanacijskih del tako varilni aparat, kot tudi kotno brusilko, kar izkazujejo tudi po izvedencu G. G. izdelano izvedensko mnenje in tam zapisani zaključki, pa tako ne vzdržijo pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni v svojih razlogih pojasnilo, da je obt. A. A. pri svojem delu uporabljal tako kotno brusilko, kot tudi varilni stroj, kar je prvo sodišče posebej utemeljilo še s tem, da je dokazni postopek pokazal, da je bilo pri teh sanacijskih delih potrebno najprej prerezati železni nosilec, da so delavci sploh lahko namestili armaturno mrežo, ki je bila na to privarjena. Z dokazno oceno vseh listinskih dokazov, izvedenskega mnenja, zlasti pa poročila o ogledu kraja požara, ki je bil izdelan s strani NFL in fotografij, ki se nahajajo v spisovnem gradivu je torej prvo sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami zanesljivo pojasnilo odločilna dejstva o tem, kako so potekala sanacijska dela v inkriminiranem času in utemeljeno ter s prepričljivimi razlogi zavrnilo zagovor obt. A. A., da ni uporabljal kotno brusilko, pri čemer pa pritožba sama tudi ugotavlja, da pa ni nobenega dvoma o tem, da pa je obt. A. A. pri svojem delu uporabljal tudi varilni stroj, ravno pri teh delih pa je prisotna povečana nevarnost za nastanek požara (15. točka člena 5 Zakona o varstvu pred požarom – ZVPoz), ker se prav pri varjenju zaradi izjemno povečane temperature obdelovalci segrejejo na visoko temperaturo in v okolico brizgajo kapljice staljene kovine, kar je nevarnost, ki lahko povzroči požar in kar se je v konkretnem primeru tudi udejanilo.

9. Pri utemeljevanju istega pritožbenega razloga zagovornik posplošeno, brez konkretne argumentacije izpostavlja, da pa so razlogi za uporabo kotne brusilke v nasprotju z razlogi, ki izhajajo iz listin, predvsem izpostavlja zapisnik o zaslišanju navedenih prič. Uporaba kotne brusilke, ki je zanesljivo bila ugotovljena pri sanaciji teh del in ostanki katere so bili najdeni neposredno po požaru na kraju ter razlogi v tej zvezi namreč določno izhajajo iz točk 8) in 10) izpodbijane sodbe, kjer se je prvo sodišče tudi dokazno opredelilo do pisnega poročila o preiskavi požara z mnenjem strokovnjakov NFL, ki so bili navzoči pri ogledu požara in kar je analiziralo tudi v odnosu do fotografij, ki so bile ob ogledu kraja posnete. Zanesljivo je namreč ugotovilo, da so se najintenzivnejše termične poškodbe nahajale na severovzhodnem delu objekta, kjer je skladišče in prav v tem delu je bila tudi popolnoma uničena streha, v notranjosti skladišča pa so bile termične poškodbe najintenzivnejše, saj so se tam nahajali nakladna rampa, viličar ter večja količina skladiščenega materiala (gostinske opreme), prav tako pa tudi večja količina konstrukcijskih delov skladišča, ostrešja, pločevina ter ostali predmeti, ki so bili deformirani zaradi termične obdelave. Ob upoštevanju metodološkega napotka iz določbe drugega odstavka člena 355 ZKP je sodišče prve stopnje obrambi obt. A. A., ki je vztrajala, da obt. A. A. v kritičnem času ni uporabljal kotne brusilke pojasnilo in sicer, (-) da so kriminalisti in strokovnjaki NFL ob ogledu našli pomembne sledi in sicer sledi rezanja in sveže sledi varjenja na kovinskem L nosilcu, namenjenem za utrjevanje odlomljenega betonskega bloka in namestitev ograje iz armaturne mreže, (-) prav tako so našli tudi sveže sledi rezanja vijakov, ki sta bila uporabljena za pritrditev L nosilca na betonski panel, (-) odkrili so tudi sveže površinske sledi rezanja na armaturni mreži, ki so se nahajale pod kovinskim L nosilcem, ostanke varilnega aparata in kotnega brusilnika brez ščitnika in rezalne plošče ter električni razdelilnik z vključenimi ostanki priključkov in na podlagi slednjega zanesljivo zaključilo, da sta se pred požarom uporabljala tako varilni aparat kot tudi kotna brusilka. Pritožbeni očitki, da obt. A. A. kotne brusilke ni uporabljal in da je rezanje kotnika lahko izvajal kdorkoli, ki je dejansko navedenega dne pomagal pri nameščanju žičnih mrež med betonsko ograjo in železne nosilce, pa se izkažejo kot hipotetični in z ničemer podkrepljeni. Razlogi sodišča prve stopnje v tem delu, ko je zaključilo, da je bil vzrok za nastanek požara prav v uporabi iskrečega orodja pri montaži ograje iz armaturne mreže in montaži kovinskega L nosilca, da je šlo za torej za uporabo varilnega aparata in pa kotne brusilke, pri uporabi katere je šlo za brušenje in da se je to iskreče orodje uporabljalo v neposredni bližini gorljivih materialov, pa so prepričljivi in jih z nekonkretiziranimi pritožbenimi očitki pritožba ne more omajati.

10. V zavzemanju za zmotno ugotovitev dejanskega stanja pritožba pod vprašaj postavlja kraj izvajanja vročih del z navedbami, da ni nobenega dokaza, da naj bi se varjenje izvajalo v prostoru poslovnega objekta, ker slikovno gradivo izkazuje, da so varji na kotnem nosilcu bili napravljeni le zgornjem delu kotnega nosilca in da je obt. A. A. lahko izvajal dela le izven prostora in sicer na zunanji strani tako, da je bil v položaju na zemljišču in za betonskimi bloki ograje, kjer je bil najden tudi varilni aparat, zato tudi ni bilo potrebe po organiziranju požarne straže, zato mu tudi ni mogoče očitati nobene opustitve, saj iz člena 37 ZVPoz izhaja, da je potrebna organizacija požarne straže le takrat, če se dela izvajajo v prostoru, ne pa, če se izvajajo izven prostora.

11. Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja očitek obt. A. A. o neupoštevanju določb členov 24 in 37 ZVPoz, ker ni upošteval ukrepa varstva pred požarom za zmanjšanje možnosti nastanka požara, prav tako pa tudi ni poskrbel za odstranitev gorljivih snovi, ki niso bile potrebne za nemoten potek dela (kartonske škatle, poliestrska kritina, kar vse se je nahajalo v neposredni bližini opravljanja teh del), prav tako pa tudi ni organiziral požarne straže v primeru izvajanja vročih del. Člen 24 ZVPoz vsakemu, ki ravna s požarno nevarnimi snovmi med drugim nalaga upoštevanje ukrepov varstva pred požarom in v tej zvezi zmanjšanje možnosti za nastanek požara, medtem, ko je v 2. točki prvega odstavka člena 37 istega zakona zapovedano, da mora požarno stražo organizirati tisti, ki vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila.

Prepričanje pritožbe, da obt. A. A. navedenih zapovedi ni bilo potrebno upoštevati iz razlogov, ker naj bi se varjenje izvajalo z zunanje strani objekta, ne pa v prostoru, je napačno, očitek o tem, da pa je bilo varjenje izvajano z zunanje strani objekta, pa je celo protispisen. Tako iz poročila strokovnjakov NFL ob ogledu požara, kot tudi iz zaključkov izvedenca G. G. namreč izhaja, da je obt. A. A. kot zunanji izvajalec bil najet za izvedbo sanacije zunanje betonske ograje ob skladišču in pri tem uporabljal kotno brusilko in varilni aparat, ta sanacijska dela pa so vključevala namestitev dodatne kovinske mreže med ploščate betonske stebre in kovinsko konstrukcijo skladišča. Pri nameščanju pa se vse kovinske mreže ni dalo potisniti do kraja v primeren položaj, ker je bil ovira kovinski nosilec, ki je povezoval vrh betonskega stebra in kovinsko konstrukcijo nadstreška in iz tega razloga je moral izvajalec s kotno rezalko najprej prerezati oviro – nosilec, ki ga je nato zvil oziroma odmaknil tako, da se je mreža lahko namestila. Mreža se je namreč pritrjevala na beton, do požara pa je nedvomno prišlo zaradi varjenja obt. A. A., ko je varil prerezane kovinske nosilce in ker ob izvajanju vročil del na za to neprilagojenem kraju ni poskrbel za organiziranje požarne straže, saj je pri izvajanju vročih del (rezanje s kotno brusilko in ročnega obločnega varjenja) prišlo do vžiga poliesterske valovite kritine, ki se je neposredno dotikala vsaj dveh kovinskih nosilcev na vrhu betonskih stebrov, ki jih je obt. A. A. zaradi potrebe po postavitvi pokončnih mrež rezal z rezalko in nato po postavitvi mreže zvaril in poravnal. Vsa ta dela pa so se torej ob teh ugotovitvah, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe opravljala med betonskimi stebri in skladiščem, na tem delu se je torej nahajal ves vnetljiv material, po uporabi kotne brusilke in varjenja pa je po namestitvi mreže na nosilce prišlo do vžiga poliesterske kritine, ki se je nahajala neposredno v bližini varjenja in celo dotikala kovinskih nosilcev, po katerih se je prenašala vročina zaradi varjenja, ogenj pa se je nato razširil na celotno skladišče. Tako ne vzdrži pritožbeni očitek, da je šlo za dela izven objekta in da zato obt. A. A. ni bil zavezan k ravnanju, ki ga zavezujejo določbe prvega odstavka člena 37 ZVPoz. Dela so se namreč, kot je zanesljivo ugotovilo prvostopno sodišče, izvajala med betonskimi stebri in skladiščem, tam pa se je nahajala tudi poliesterska kritina, ki se je celo dotikala kovinskih nosilcev, po katerih se je prenašala vročina zaradi varjenja. Zato ni nobenega dvoma o tem, da so zaključki prvega sodišča o tem, da obt. A. A. ni upošteval ukrepov varstva pred požarom za zmanjšanje možnosti nastanka požara s tem, ko ni poskrbel najprej za odstranitev gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela (kartonskih škatel in poliesterske kritine, ki je bila v neposredni bližini) in ker tudi ni organiziral požarne straže, prepričljivi, pritožba, ki pa sodišču prve stopnje tudi v tem delu ob vztrajanju, da obt. A. A. ni uporabljal kotne brusilke, očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo zakona, pa je neutemeljena.

12. Ker pa pritožba zaradi uveljavljanja pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja vključuje tudi preizkus sodbe o izrečeni sankciji (določba člena 386), je slednjo pritožbeno sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti in ugotovilo, da poseg vanjo po pritožbenem sodišču ni potreben. Sodišče prve stopnje je namreč ob ugotovitvi, da je obtožba v delu, ki se nanaša na obt A. A. utemeljena in ko je v točki 13) navedlo tudi razloge za njegovo krivdo, posledično v točki 15) prepričljivo utemeljilo še izrek sankcije opominjevalnega značaja z določeno zaporno kaznijo 10 mesecev in preizkusno dobo enega leta. Ob upoštevanju olajševalnih okoliščin (nekaznovanost, časovna odmaknjenost in storitev kaznivega dejanja z najmilejšo obliko krivde) ter ob upoštevanju, da je prišlo do velike razsežnosti požara s premoženjsko škodo v višini 2,350.000,00 EUR, je izrek pogojne obsodbe s tako določeno zaporno kaznijo in dolžino preizkusne dobe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ustrezna in primerna sankcija, ki je pritožba po sami višini ni problematizirala, skladna pa je tudi z načelom o individualizaciji pri izreku kazenskih sankcij, zato tudi ni razloga za spremembo sankcije v obtoženčevo korist, česar pritožba tudi ni predlagala.

13. Ko je pritožbeno sodišče po presoji predmetne kazenske zadeve še ugotovilo, da niso podane niti kršitve zakona, na katere je bilo dolžno paziti po uradni dolžnosti na podlagi določbe prvega odstavka člena 353 ZKP in ker pritožbeno uveljavljeni razlogi v pritožbi obtoženčevega zagovornika niso utemeljeni, je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu, ki je pravilna in zakona (člen 391 ZKP).

14. Zagovornik ni uspel s pritožbo, zato bi v skladu z določbo prvega odstavka člena 98 ZKP obt. A. A. moral poravnati strošek pritožbenega postopka – sodno takso. Sodišče prve stopnje ga je v skladu z določbo četrtega odstavka člena 95 ZKP oprostilo plačila stroškov postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka člena 92 ZKP iz razlogov, ker je glede na njegove premoženjske in socialne razloge zaključilo, da bi bilo s plačilom stroškov kazenskega postopka ogroženo njegovo preživljanje. Iz istih razlogov (obtoženec prejema minimalno invalidsko pokojnino, nima pa drugih virov dohodkov ali premoženja), je to storilo tudi pritožbeno sodišče, zato obtožencu ne bo potrebno plačati sodne takse za pritožbo.