Jedro

Temeljno pravilo pri odločitvah o stroških je, da mora nositi stroške tista stranka, ki v pravdi ni uspela. Umik tožbe ne pomeni uspeha tožeče stranke, torej bi morala biti tožeča stranka tista, ki bi morala nositi stroške nasprotne stranke in še lastne stroške. Takšno je tudi za primer umika tožbe veljavno temeljno pravilo.

Tožeča stranka ne nosi stroškov tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Tožeča stranka je umaknila svoj zahtevek takoj, ko je prejela plačilo. Plačilo je prejela 16. 2. 2015. Od takrat do umika tožbe 18. 2. 2015 sta pretekla komaj dva dneva, med katerima ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Tožeča stranka je torej umaknila tožbo takoj.

Glede na prvi odstavek 158. člena ZPP mora tožena stranka ne le nositi svoje pritožbene stroške sama, temveč mora tudi povrniti pravdne stroške tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se točka II izreka prvostopenjskega sklepa spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške prvostopenjskega postopka v višini 621,00 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve tega sklepa.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 40,80 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. O tej zadevi je odločil sodnik posameznik na temelju 2. odstavka 366. člena ZPP.

2. Postopek se je začel kot postopek izvršbe na temelju verodostojne listine. Po ugovoru se je nadaljeval kot gospodarski spor. Tožeča stranka je umaknila tožbo, tožena stranka se je z umikom strinjala. Prvostopenjsko sodišče je izdalo sklep o ustavitvi postopka. Sklep o izvršbi je razveljavilo v celoti in ustavilo postopek (točka I izreka). V točki II izreka je odločila, da mora tožeča stranka tožni stranki povrniti njene stroške postopka. Takšno odločitev je prvostopenjski sklep utemeljil takole: ker tožeča stranka ni umaknila tožbe zaradi izpolnitve s strani tožene stranke, mora tožeča stranka sama nositi svoje prvostopenjske stroške (prvostopenjski sklep, r. št. 2).

3. Zoper točko II izreka prvostopenjskega sklepa je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi graja zmotno ugotovljeno dejansko stanje, kolikor se je nanašalo na odločitev o stroških. Navaja, da je tožeča stranka sicer umaknila tožbo, da pa je že v umiku tožbe navedla, da je tožena stranka 16. 2. 2015 poravnala svoj dolg do tožeče stranke. S tem je izpolnila terjatev tožeče stranke. Nepravilna naj bi bila ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da umik tožbe ni posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Tožeča stranka je umaknila tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka, zato bi moralo sodišče odločiti o stroških na temelju izjeme, ki je urejena v 1. odstavku 158. člena ZPP.

4. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in spremenilo prvostopenjski sklep (3. točka 365. člena ZPP).

5. Temeljno pravilo pri odločitvah o stroških je, da mora nositi stroške tista stranka, ki v pravdi ni uspela (1. odstavek 154. člena ZPP). Umik tožbe ne pomeni uspeha tožeče stranke, torej bi morala biti tožeča stranka tista, ki bi morala nositi stroške nasprotne stranke in še lastne stroške. Takšno je tudi za primer umika tožbe veljavno temeljno pravilo, določeno v prvem delu 1. odstavka 158. člena ZPP.

6. Izjema od tega temeljnega pravila je urejena v drugem delu 1. odstavku 158. člena ZPP. Tožeča stranka ne nosi stroškov tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Obe predpostavki sta v tej zadevi izpolnjeni: tožena stranka je izpolnila svojo obveznost. Tožeča stranka je takoj po izpolnitvi umaknila tožbo.

7. Tožeča stranka je umaknila tožbo z vlogo, poslano priporočeno 18. 2. 2015 (l. št. 94). V njej je trdila, da je tožeča stranka 16. 2. 2015 plačala 21.576,00 EUR in s tem poravnala svoj dolg, ki ga je tožeča stranka uveljavljala v gospodarskem sporu. Svoji vlogi je priložila tudi priloge, namreč potrdilo o plačilu (priloga A38). Iz tega potrdila je razvidno, da je tožena stranka 16. 2. 2015 res plačala 21.576,00 EUR.

8. Tožena stranka je v vlogi z dne 2. 3. 2015 soglašala z umikom tožbe. O trditvi tožeče stranke, da je s plačilom 21.576,00 EUR poravnala svoj dolg, se ni izjavila. Zahtevala pa je povrnitev svojih pravdnih stroškov.

9. Tožeča stranka je umaknila svoj zahtevek takoj, ko je prejela plačilo. Plačilo je prejela 16. 2. 2015. Od takrat do umika tožbe 18. 2. 2015 sta pretekla komaj dva dneva, med katerima ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Tožeča stranka je torej umaknila tožbo takoj.

10. Tožena stranka je s plačilom zgolj izpolnila svojo obveznost do tožeče stranke. Tožeča stranka je zahtevala 21.576,00 EUR z obrestmi, in toliko ji je tožena stranka plačala. To izhaja iz same listine, ki jo je tožeča stranka priložila. Tožeča stranka je že v umiku tožbe trdila, da ji je tožena stranka s plačilom zgolj izpolnila tisto, kar je zahtevala v gospodarskem sporu. Tožena stranka temu ni ugovarjala. Prvostopenjsko sodišče je sicer odločilo, da umik tožbe ni posledica izpolnitve s strani tožene stranke. Razlogov za takšno, napačno ugotovitev pa ni navedlo.

11. Glede na 1. odstavek 158. člena ZPP mora tožena stranka ne le nositi svoje pritožbene stroške sama, temveč mora tudi povrniti pravdne stroške tožeče stranke.(1)

12. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev sodne takse za predlog za izvršbo na temelju verodostojne listine v višini 44,00 EUR, povrnitev sodne takse (577,00 EUR, vloga z dne 22. 5. 2014, l. št. 58 in potrdilo o plačilu sodne takse, l. št. 59) in pa povrnitev sodne takse za pritožbo (pritožba z dne 18. 3. 2015, l. št. 104 in nasl.) v višini 40,80 EUR. Vsakič je zahtevala plačilo v 15 dneh od vročitve sklepa o odmeri stroškov.

13. Tožena stranka mora torej tožeči stranki povrniti stroške prvostopenjskega postopka v skupni višini 621,00 EUR. Poleg tega mora povrniti še stroške pritožbenega postopka v višini 40,80 EUR.

14. Ene in druge stroške mora povrniti v 15 dneh od vročitve tega sklepa, sicer bo morala tožena stranka plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.

Op. št. (1): Betetto v Ude/Galič (redaktorja): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2010, kom. k 158. členu ZPP, r. št. 1 (= str. 46).