Jedro

Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z dne..., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne... jasno razvidno, da se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage v 1. odstavku 328. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za popravo odločbe zavrne.

Tožeča stranka je dolžna prvotoženi stranki v 15. dneh od vročitve tega sklepa povrniti 26.228,00 SIT pritožbenih stroškov, v primeru neplačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožeče stranke in sklenilo, da se izrek odločbe istega sodišča opr.

št. ... (gre za očitno pisno pomoto, saj je pravilna oznaka opr. št. zadeve ...) z dne .... popravi tako, da se v 1. točki izreka pravilno glasi:

"1. zaradi umika tožbe zoper drugotoženo stranko se postopek zoper drugotoženo stranko ustavi".

Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo prvotožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog tožeče stranke za izdajo popravnega sklepa zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pritožbenih stroškov prvotožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe dalje.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s 1. odstavkom 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, o čemer izda ustrezen popravni sklep (2. odstavek 328. člena ZPP). S popravnim sklepom pa ni mogoče spreminjati narave same odločitve v sodbi razen, v kolikor gre za odpravo neskladja med izvirnikom in prepisom sodbe. Tudi v tem primeru ni mogoče posegati s popravnim sklepom v izvirnik sodbe, torej v naravo in pravilnost odločitve sodišča v sodbi. Položaj stranke, ki ji je bil vročen prepis sodbe, ki ni skladen z izvirnikom, pa je varovan s tem, da ji glede popravljenega dela sodbe na novo teče rok za pravno sredstvo (3. odstavek 328. člena ZPP).

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom in sodbo z dne ... odločilo tako, da je v 1. točki izreka, ki po naravi odločbe predstavlja sklep, odločilo, da se zaradi umika tožbe zoper prvotoženo stranko postopek zoper njo ustavi, v 2. točki izreka, ki predstavlja sodbo, pa je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo glavnice 1.790.938,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Predlog tožeče stranke za popravo sklepa in sodbe izhaja iz predpostavke, da je v posledici pisne pomote prišlo do zamenjave tožene stranke v sodbi. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da v tem primeru ni mogoče govoriti o pomoti v izpodbijani sodbi, ki bi bila odpravljiva v smislu 328. člena ZPP. Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z dne ...., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne ....jasno razvidno, da se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage v 1. odstavku 328. člena ZPP.

Navedeni razlogi torej kažejo na to, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi v izpodbijanem sklepu nepravilno uporabilo materialno pravo, v posledici česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog tožeče stranke za popravo sklepa in sodbe z dne .... kot neutemeljen zavrnilo (3. točka

365. člena ZPP). V zvezi z nadaljnjim postopanjem sodišča prve stopnje pa pritožbeno sodišče opozarja, da iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi bil odpravek sklepa in sodbe z dne .... vročen tudi drugotoženi stranki. V kolikor ji dejansko odločba ni bila vročena, bo sodišče prve stopnje moralo to opraviti skladno s 1. odst. 142. čl. ZPP.

Ker je prvotožena stranka uspela s pritožbo, je upravičena do povrnitve nastalih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Kot potrebne pritožbene stroške je pritožbeno sodišče prvotoženi stranki priznalo stroške za odvetniške storitve za sestavo pritožbe (2. točka tarifne št. 21 Odvetniške tarife) v višini 200 točk in materialne stroške po 3. odstavku 13. člena Odvetniške tarife - 4 točke, vse skupaj povečano za 20 % DDV. V primeru neplačila odmerjenih stroškov je prvotožena stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti od odmerjenih stroškov od izteka paricijskega roka dalje.