Jedro

Kadar je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP), medtem ko se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se obresti štejejo za stransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločalo še o zakonskih zamudnih obrestih od odškodnine za razlaščeno zemljišče ter stroških postopka. Predlagateljici je naložilo, da nasprotnim udeležencem v roku 15 dni po prejemu sklepa nerazdelno plača zakonske zamudne obresti od 41.384,00 EUR, ki tečejo od 5. 1. 2011 dalje. Predlagateljici je naložilo tudi, da nasprotnim udeležencem nerazdelno povrne stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnih udeležencev delno ugodilo in sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je predlagateljica dolžna nasprotnim udeležencem plačati obresti po 2,591% letni obrestni meri od 25.420,00 EUR za obdobje od 3. 3. 1982 do 5. 1. 2011 in od 15.963,70 EUR za obdobje od 11. 5. 1983 do 5. 1. 2011 ter zakonske zamudne obresti od 41.384,00 EUR za obdobje od 5. 1. 2001 do 7. 12. 2011. Sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Nasprotni udeleženci so vložili revizijo (podredno predlog za dopustitev revizije) in predlagali, da ji revizijsko sodišče ugodi in sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da jim prizna zakonske zamudne obresti od 25.420,00 EUR za obdobje od 3. 3. 1982 do 5. 1. 2011 in od 15.963,70 EUR za obdobje od 11. 5. 1983 do 5. 1. 2011. Menijo, da jim za prisojeno obdobje pripadajo zakonske zamudne obresti, in ne obresti za vezane vloge. Praksa višjih sodišč glede tega vprašanja je neenotna, vendar sta glede tega stališče zavzeli tako Vrhovno sodišče RS (II Ips 874/2009 z dne 16. 9. 2010) kot tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (Guiso Gallisay proti Italiji z dne 22. 12. 2009).

4. Revizija je bila vročena predlagateljici, ki je nanjo sicer odgovorila, a je bil odgovor na revizijo vložen po zakonitem zastopniku tožnice (po županu). Ker tudi za nasprotnega udeleženca v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi veljajo omejitve iz četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP in ker župan kot zakoniti zastopnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, predlagateljičinega odgovora na revizijo revizijsko sodišče ni upoštevalo.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Kadar je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP), medtem ko se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se obresti štejejo za stransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih.

7. Iz odločitev obeh sodišč in revizijske opredelitve izpodbijanega dela izhaja, da je bilo o glavnici pravnomočno odločeno (že v prvotnem postopku) in je na revizijski stopnji (in v ponovljenem postopku) sporna samo še odločitev glede višine in teka zamudnih obresti. Revizija zoper odločitev o zamudnih obrestih kot stranski terjatvi po prej navedeni določbi procesnega prava nima nikakršne vrednosti, saj se vrednost zamudnih obresti ne upošteva. Zato je taka revizija vložena zoper odločbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).