Jedro

Ugovora poravnave po izvršljivem notarskem zapisu ni mogoče več uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova - sodba zaradi izostanka, ki je bila izdana v času že po sklenitvi poravnave. Dolžnik bi bil lahko uspešen le, če bi bila sodba zaradi izostanka razveljavljena.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi izterjave glavnice v znesku 31,440.000,00 SIT zakonitih zamudnih obresti od tega zneska od 26.6.1998 dalje do plačila in stroškov pravdnega postopka v znesku 83.600,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.6.1998 dalje ter izvršilnih stroškov 5.244,00 SIT dovolilo izvršbo z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnika na njegovem računu in s prenosom le tega na upnikov tekoči račun.

Zoper sklep je dolžnik vložil ugovor. Navaja, da sta z upnico dne 14.5.1998 podpisala notarski zapis pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, v katerem sta določila, da se vsa sporna razmerja med njima uredijo. Med drugim je bila tudi določena obveznost upnice, da v roku enega meseca od podpisa umakne vse tožbe zoper dolžnika, sicer podpis na notarskem zapisu nadomesti njeno odpoved tožbenemu zahtevku in umik tožbe. Ker je bilo o zahtevku, ki predstavlja vsebino izvršilnega naslova, že odločeno, ima dolžnik ugovor res transacta in ugovor nemožnosti prostega razpolaganja z zahtevkom, zato naj se izdani sklep o izvršbi razveljavi, upnici pa naloži v plačilo stroške ugovornega postopka.

Na ugovor je odgovorila upnica, ki zatrjuje, da je notarski zapis med strankama z dne 14.5.1998 v obravnavani zadevi irelevanten, saj sta stranki z njim uredili medsebojna razmerja, ki so se nanašala le na skupno premoženje. Zahtevek v tej izvršilni zadevi pa se nanaša na dolg iz naslova delovnega razmerja in sicer za 16 let dela, ki ga je upnica opravljala pri dolžniku. To potrjuje tudi ravnanje dolžnika, ki se postopka pred delovnim in socialnim sodiščem ni udeleževal in se ni skliceval na notarski zapis, v katerem pa tudi ni omenjena konkretna zadeva. Predlaga, da se ugovor kot neutemeljen zavrne in izvršba nadaljuje.

Sodišče prve stopnje je zadevo odstopilo v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani, ki naj odloči o ugovoru kot o pritožbi, ker je štelo, da je ugovor neutemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ne uveljavlja takšnega ugovora, ki bi po 55. členu Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) preprečeval izvršbo. Dolžnik namreč ne uveljavlja nobenega od razlogov, ki so primeroma našteti, zlasti tudi ne po 8. točki preje citiranega člena. Upnica in dolžnik sta sklenila pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerjih dne 14.5.1998 in podpisala v zvezi s tem notarski zapis z močjo izvršilnega naslova. Izvršilni naslov, ki je podlaga predmetni izvršbi, pa je pravnomočna sodba zaradi izostanka Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, oddelka v Kranju, z dne 26.6.1998, ki je postala pravnomočna dne 21.7.1998. Očitno je zato, da v konkretni zadevi ne gre za ugovore po 8. točki 55. čl. ZIZ, saj bi bil dolžnik lahko ugovore, ki jih ima na podlagi sklenjenega sporazuma po izvršljivem notarskem zapisu, uveljavljal v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem. Z ugovorom res transacta pa v sedanjem izvršilnem postopku, ko se nastanek izvršilnega naslova nanaša na čas že po sklenitvi poravnave, ne more biti uspešen. Iz tega razloga je zato tudi brez pomena, ali se je poravnava v notarskem zapisu nanašala le na medsebojna sporna razmerja, ki se tičejo le skupnega premoženja ali pa tudi vseh drugih spornih razmerij. Glede na navedeno je zato pritožbeno sodišče, ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi po 1., 2., 4. in 7. točki 55. člena ZIZ, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje potrdilo na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ.