Jedro

Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje ni odločilno, ali je storilec pridobil protipravno premoženjsko korist zase. Že v 23. poglavju, v katerega so umeščena kazniva dejanja zoper premoženje, je vrsta kaznivih dejanj, ki ne terjajo pridobitve premoženjske koristi le za storilca kaznivega dejanja samega, pač pa zadostuje, da s kaznivim dejanjem pridobi protipravno premoženjsko korist komu drugemu (npr. kazniva dejanje goljufije po členu 211 KZ-1, organiziranja denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo po členu 212 KZ-1, izsiljevanja po členu 213 KZ-1, oderuštva po členu 214 KZ-1, izneverjanja po členu 215 KZ-1). Tako se pokaže, da pritožnik s stališčem, da njegove vloge pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije (pri čemer sam v pritožbi priznava, da je od oškodovank prejel denarne zneske in jih po navodilih nadrejenih izročal nadrejenim), ker pri tem zase ni pridobil protipravne premoženjske koristi in zato njegovega kaznivega dejanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje zoper premoženje, ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dolžniku odpustijo obveznosti in da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 13. 2. 2018, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je po preteku preizkusnega obdobja skladno s četrtim odstavkom 407. člena ZFPPIPP po uradni dolžnosti preverilo, ali obstoji ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena zakona, torej ali je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja še ni izbrisana iz kazenske evidence ali do poteka preizkusnega obdobja še niso izpolnjeni pogoji za izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. V ta namen je pridobilo za dolžnika podatke iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje. Na podlagi teh pridobljenih podatkov je ugotovilo, da je bil dolžnik s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. X K 000/12 z dne 28. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 000/12 pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po členu 175/I in 175/II KZ-1 na kazen zapora eno leto z datumom izvršitve sankcije 4. 2. 2019. 5. Po vpogledu sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je dolžnik kot član hudodelske združbe sodeloval pri prostituciji več oseb, pri čemer je šlo za utečeno dejavnost, v okviru katere je dolžnik kot oseba, kateri je vodja zaupal, po navodilih neposredno izvrševal nadzor nad dekleti, katere so bile v izkoriščanem položaju, saj so od denarja, ki so ga prejele za opravljeno spolno dejanje, morale obsojenim plačevati določene, v sodbi navedene denarne zneske.

6. Navedeno ugotovitev izpodbija pritožnik s trditvijo, da s kaznivim dejanjem po navedenih sodbah ni pridobil nobene premoženjske koristi, kar tudi ne izhaja iz izreka prvostopenjske sodbe. Premoženjska korist je bila odvzeta le prvoobsojenemu, v kazenskem spisu pa ni nobenega dokaza, da bi dolžnik denar, ki ga je po navodilih prvo in drugoobsojenega prejel od oškodovank, zadržal zase. Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje je zakonski znak kaznivega dejanja protipravna pridobitev premoženjske koristi. Ker stečajni dolžnik na račun opravljenih spolnih storitev deklet ni protipravno pridobil nobene premoženjske koristi pri kaznivem dejanju po tretjem in prvem odstavku 175. člena KZ-1, za katerega je bil obsojen, mu po njegovem stališču tega kaznivega dejanja ni moč očitati kot kaznivo dejanje po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

7. Navedenemu pritožnikovemu stališču ni mogoče pritrditi. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi v sodbi opisanega kaznivega dejanja pravilno zaključilo, da je bilo storjeno v škodo premoženja deklet, zaradi česar ga je šteti za kaznivo dejanje proti premoženju, saj premoženje kot objekt kazenskopravnega varstva ni vsebovano le v 23. poglavju KZ-1, ampak v povezavi z drugimi objekti kazenskopravnega varstva tudi v drugih poglavjih KZ-1. Pritožbeno sodišče glede na zgoraj povzeto stališče pritožnika poudarja, da pri kaznivih dejanjih zoper premoženje ni odločilno, ali je storilec pridobil protipravno premoženjsko korist zase. Že v 23. poglavju, v katerega so umeščena kazniva dejanja zoper premoženje, je vrsta kaznivih dejanj, ki ne terjajo pridobitve premoženjske koristi le za storilca kaznivega dejanja samega, pač pa zadostuje, da s kaznivim dejanjem pridobi protipravno premoženjsko korist komu drugemu (npr. kazniva dejanje goljufije po členu 211 KZ-1, organiziranja denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo po členu 212 KZ-1, izsiljevanja po členu 213 KZ-1, oderuštva po členu 214 KZ-1, izneverjanja po členu 215 KZ-1). Tako se pokaže, da pritožnik s stališčem, da njegove vloge pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije (pri čemer sam v pritožbi priznava, da je od oškodovank prejel denarne zneske in jih po navodilih nadrejenih izročal nadrejenim), ker pri tem zase ni pridobil protipravne premoženjske koristi in zato njegovega kaznivega dejanja ni moč opredeliti kot kaznivo dejanje zoper premoženje, ne more uspeti.

8. Ker se na podlagi zakonske rehabilitacija obsodba na kazen zapora do enega leta po 3. točki četrtega odstavka 82. člena KZ-1 izbriše iz kazenske evidence, ko poteče rok treh let od izvršitve kazenske sankcije, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da pogoji za zakonsko rehabilitacijo pri dolžniku ne bodo nastopili pred 4. 2. 2022. Prvostopenjsko sodišče je zato za izpodbijano odločitev imelo podlago v 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP.

9. Ker se je izrecno izpostavljen pritožbeni razlog izkazal za neutemeljenega, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).