Jedro

S sklepom o podaljšanju pripora na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP ni potrebno določiti roka podaljšanja pripora, saj je skrajni rok določen v 5. odstavku 207. člena ZKP, preizkus, ali so še dani razlogi za pripor, pa mora senat opraviti vsaka dva meseca glede na določbo 2. odstavka istega člena ZKP.

Izrek

Zahteva zagovornice obdolženega S.B. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenima pravnomočnima sklepoma je bil S.B. po vloženi obtožnici zaradi kaznivega dejanja po 1. točki 1. odstavka 212. člena v zvezi s 25. členom KZ podaljšan pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Zagovornica obdolženega S.B. je dne 2.11.2005 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedena sklepa. V zahtevi uveljavlja kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ker naj bi Višje sodišče v Celju z izpodbijanim sklepom zatrjevano nevarnost ponavljanja premoženjskih kaznivih dejanj razširilo še z nevarnostjo ponavljanja drugih, neimenovanih kaznivih dejanj. Sodišče bi bilo dolžno napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil določeno specifično kaznivo dejanje. Nevarnost ponavljanja neimenovanih drugih kaznivih dejanj, ne samo premoženjskih, je protispisna. V izreku prvostopenjskega sklepa tudi ni zapisano, do kdaj je podaljšan pripor zoper obdolženca. Iz teh razlogov je zagovornica predlagala, da se izpodbijani pravnomočni sklep o podaljšanju pripora zoper obdolženega S.B. razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Vrhovna državna tožilka K.U.K. je v odgovoru na zahtevo z dne 21.11.2005 predlagala zavrnitev zahteve. Meni, da je sodišče z navajanjem obstoja pripornih razlogov tudi v zvezi z napadom na zdravje oškodovancev odgovorilo zlasti zagovorniku obdolženega G.M. Rok, do katerega je pripor podaljšan, ni sestavni del izreka sklepa o podaljšanju pripora, zato po mnenju vrhovne državne tožilke ni podana zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je v izpodbijanem sklepu tako kot sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tudi pri obdolženemu S.B. podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. V obrazložitvi drugostopenjskega sklepa je pri tem ugotovilo, da ne grozi nevarnost le glede premoženja občanov, temveč velika izguba premoženja ne izključuje tudi napada na njihovo zdravje, kar je povezano s pritožbo zagovornika obdolženega G.M. Glede obdolženega S.B. s tem ni v ničemer razširilo pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Ob tem naj le dodamo, da nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj zoper premoženje lahko vključuje tudi kazniva dejanja z elementi nasilja, kot sta na primer kaznivi dejanji ropa in roparske tatvine.

Po vloženi obtožnici je bil pripor zoper obdolženega S.B. podaljšan na podlagi določil 2. odstavka 272. člena ZKP, pri čemer s takšnim sklepom ni potrebno določiti roka podaljšanja pripora, saj je rok določen v 5. odstavku 207. člena ZKP, preizkus, ali so še dani razlogi za pripor, pa mora senat opraviti vsaka dva meseca glede na določbo 2. odstavka istega člena ZKP.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, ki jih zagovornica obdolženega S.B. uveljavlja v zahtevi, zato je zahtevo v skladu z določbo 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.