Jedro

Tudi v posestni pravdi odloča sodišče v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, pri tem pa je vezano le na dajatveni in prepovedni del, saj je posestna tožba dajatvena in ne ugotovitvena tožba.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec motil tožnika v neposredni posesti parc. št. 362/1 k.o. Z., vpisani v vl. št. 46 k.o. Z., s tem, da je 20.11.2000 naložil na parc. št. 413/4 k.o. Z. deske v višini 1,5 m in dolžini 4 m in s tem oviral tožniku pot v garažo, stoječo na parc. št. 362/1 k.o. Z. ter da je dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje in zato odstraniti nanašene deske in da se mu prepoveduje v bodoče s takimi in podobnimi dejanji posegati v tožnikovo posest. V posledici takšne odločitve je tožniku naložilo, da je dolžan povrniti tožencu pravdne stroške v znesku 136.604,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila, vse v 15 dneh. Ugotovilo je, da je tožnik uporabljal toženčevo parc. št. 413/4 k.o. Z. za dostop do svoje garaže, kolikor mu to ni bilo onemogočeno zaradi materiala, ki se je nahajal na tej parceli. Toženčevo ravnanje, ko je naložil na to parcelo deske, bi bilo po mnenju sodišča lahko šteti za motenje posesti stvarne služnosti, ker pa tožnik tako ni tožil, se sodišče ni ukvarjalo z navedbami tožnika glede obsega oziroma spreminjanja obsega kupa desk. Ker pa toženec neposredne posesti tožnika na parc. št. 362/1 k.o. Z. ni motil, do zatrjevanega motenja posesti ni prišlo, zato ugotavljanje obsega kupa desk za rešitev te pravde ni potrebno. Proti takšnemu sklepu je vložil tožnik pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V obrazložitvi ponavlja navedbe, ki jih je zatrjeval že med postopka, in sicer trditve o tem, da je toženec z doložitvijo desk oviral tožnika v uporabi dela parc. št. 413/4, to je tistega dela, ki ga je tožnik uporabljal za dovoz v svojo garažo. S tem mu je otežil, za določena vozila pa sploh onemogočil dovoz v objekt, ki stoji na parc. št. 362/1 k.o. Z.. Tožnik je za te svoje trditve predložil dokaze. To se vidi iz fotografij. Predlagal je zaslišanje prič, ki bi vedele povedati, kako se je del parc. št. 413/4 uporabljal do motilnega dejanja. Vse te trditve in dokazi kažejo, da je prišlo do motilnega dejanja z doložitvijo desk v višino in širino, sodišče pa tega dejanskega stanja sploh ni razčistilo. Slepo je verjelo navedbam toženca, v obrazložitvi pa niti ne pove, zakaj ostalih dokazov ni upoštevalo pri odločanju. Po mnenju tožnika se zato odločitve niti preizkusiti ne da, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP in zato tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena. Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da mora tudi v posestnih sporih odločati le v mejah postavljenega zahtevka (člen 2 ZPP). Posestna tožba je dajatvena tožba. Bistveni del odločitve je dajatveni del sklepa, saj se ravno z njim uresničuje posestno varstvo. V praksi ima izrek v posestnih pravdah tradicionalno sicer tri dele (ugotovitveni, ki mu sledi odločitev o vzpostavitev prejšnjega stanja, in prepovedni del), vendar to v ničemer ne spremeni bistva tožbe v teh sporih. Zato tudi če je tožnik tožbeni zahtevek oblikoval tako, da vsebuje ugotovitveni del, ta del izreka ni bistven, saj gre dejansko za del obrazložitve. Če bi sodišče prve stopnje v tem smislu obravnavalo tožbeni zahtevek, pa bi ugotovilo, da je tožnik zahteval v dajatvenem delu vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se tožencu naloži odstranitev nanešenih desk. Ali je ta tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali je toženec v novembru 2000, kot trdi tožnik, res spremenil kup desk tako, da je z doložitvijo novih desk ta kup razširil in povišal in s tem onemogočil oziroma otežil dostop tožniku do njegove garaže. Glede tega odločilnega dejstva v konkretni motenjski pravdi se sodišče prve stopnje ni izreklo, saj je zavzelo zmotno stališče, da ne gre za pomembno dejstvo v tem pravdnem postopku. Pritožba ima zato prav, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj sklep nima razlogov o odločilnem dejstvu za to pravdo. Zaradi tega je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo odločanje. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo oceniti dokaze, ki jih je tožnik ponudil za trditve, da je toženec obstoječi kup desk 20.11.2000 z doložitvijo povečal tako, da ga je razširil in s tem tožniku otežil oziroma onemogočil, da bi po delu sporne parcele vozil enako kot je lahko vozil po tem delu pred dogodkom 20.11.2000. Ko bo glede teh dejanskih okoliščin, ki so bistvenega pomena v tej posestni pravdi zavzelo stališče, bo tudi določbo 79.člena ZTLR lahko pravilno uporabilo.