Jedro

Za naložitev vračila izplačanih sredstev brezplačne pravne pomoči je ključna ugotovitev, da je upravičenec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, (vsaj deloma) uspel in da je dejansko pridobil premoženje oziroma dohodke, iz katerih lahko državi vrne izplačana sredstva brezplačne pravne pomoči, ki so doprinesla do njegovega uspeha v postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: organ za BPP) Okrožnega sodišča na Ptuju tožnici kot upravičenki do brezplačne pravne pomoči naložil, da mora Republiki Sloveniji povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, v višini 4.067,07 EUR v roku 30 dni, po poteku roka za plačilo pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer na račun Okrožnega sodišča na Ptuju.

2. V obrazložitvi sklepa organ za BPP pojasnjuje, da je bila tožnici v zadevi Okrajnega sodišča na Ptuju (pravilno: Okrožnega sodišča na Ptuju), ki je bila vodena pod opr. št. P 38/2016, z odločbo opr št. Bpp 59/2018 z dne 16. 2. 2018 odobrena brezplačna pravna pomoč. V pravdni zadevi je upravičenko do brezplačne pravne pomoči zastopal odvetnik A. A. iz Ptuja, ki so mu bili priznani stroški s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. Bpp 59/2018 z dne 21. 10. 2021 v znesku 2.711,82 EUR. Med postopkom so bili iz naslova dodeljene brezplačne pravne pomoči po sklepih Okrajnega sodišča na Ptuju (pravilno: Okrožnega sodišča na Ptuju) izplačani tudi stroški za izvedence v skupnem znesku 2.710,95 EUR.

3. Stranka je organu za BPP v dopisu z dne 27. 9. 2021 pojasnila, da je v zadevi opr. št. P 38/2016, v kateri je nastopala kot tožnica, na podlagi sodbe dejansko prejela izplačilo v višini 34.216,94 EUR. Navedeni znesek predstavlja po ugotovitvi organa za BPP premoženje, ki je bilo pridobljeno v zvezi z zadevo, za katero je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč. Glede na obrazloženo je tožnica po določbi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) dolžna državi povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. 4. Zoper navedeno odločitev je tožnica v upravnem sporu vložila tožbo, v kateri navaja, da je socialno ogrožena oseba, prijavljena na Zav0du za zaposlovanje, brez dohodkov ter z dvema otrokoma, s katerima živi v najemniškem stanovanju, zaradi česar zneska brezplačne pravne pomoči, kot zatrjuje, ne more poravnati. Navaja še, da je s prejetim zneskom odškodnine poplačala dolgove in da je odvetniku A. A. za plačilo odvetniških stroškov plačala znesek 5.000,00 EUR v gotovini. Zato meni, da ji je bil z izpodbijanim sklepom znesek brezplačne pravne pomoči naložen v plačilo neupravičeno. Da se prepreči dvojno plačilo, sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Med strankama v postopku je sporno vprašanje, ali je tožnica dolžna Republiki Sloveniji vrniti sredstva brezplačne pravne pomoči, ki jih je organ za brezplačno pravno pomoč tožnici z izpodbijanim sklepom naložil v plačilo na podlagi 48. člena ZBPP.

8. Tožnici je bila brezplačna pravna pomoč v zadevi, ki je bila pred Okrožnim sodiščem na Ptuju v teku pod opr. št. P 38/2016, dodeljena z odločbo št. Bpp 59/2018 z dne 16. 2. 2018, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku pred sodiščem prve in druge stopnje ter kot oprostitev plačila vseh stroškov sodnega postopka, razen plačila sodnih taks. Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnica v pravdni zadevi, za katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, deloma uspela. S sodbo in sklepom opr. št. P 38/2016 z dne 30. 7. 2021 je namreč Okrožno sodišče na Ptuju toženi B., d. d. kot nasprotni stranki tožnice naložilo v plačilo odškodnino v višini 24.641,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2014 dalje do plačila, v preostalem delu pa je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (točki I in II izreka).

9. Sodišče je v pravdnem postopku ugotovilo tudi višino in obseg stroškov (ti so znašali 1.355,70 EUR), ki jih je bila dolžna C., d. d. kot nasprotna stranka namesto tožnici kot upravičenki do brezplačne pravne pomoči povrniti v korist proračuna Republike Slovenije (točka IV izreka). Ta znesek stroškov, ki ga je po tretjem odstavku 46. člena ZBPP dolžna državi povrniti nasprotna stranka upravičenca do brezplačne pravne pomoči, je namenjen kritju stroškov brezplačne pravne pomoči, ki je bila izplačana iz državnega proračuna. Razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je državi povrnila nasprotna stranka, pa je dolžan po prvem odstavku 48. člena ZBPP državi povrniti upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če je v postopku, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, delno ali v celoti uspel in če je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke. Pri tem se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči po izrecni določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP v nobenem primeru ne sme terjati več kot je ta v postopku dejansko dobil. 10. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožnica za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosila dne 23. 1. 2018, torej med tekom pravdnega postopka v zadevi opr. št. P 38/2016, ki je bil začet z vložitvijo tožbe dne 13. 3. 2015. Za brezplačno pravno pomoč je namreč mogoče zaprositi v katerikoli fazi postopka (prvi odstavek 11. člena ZBPP), dodeljena brezplačna pravna pomoč pa po izrecni zakonski določbi zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP). Glede na navedeno zakonsko ureditev nagrade in stroškov za izvedbo tistih odvetniških storitev, ki so bile opravljene do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni mogoče kriti iz proračuna v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči, saj je te odvetniške stroške dolžna odvetniku plačati stranka sama na podlagi pooblastila, danega odvetniku. Te stroške, ki znašajo po izračunu Okrožnega sodišča na Ptuju 5.085,00 EUR (stran 18 sodbe in sklepa opr. št. P 38/2016), je tožnica odvetniku že plačala. Z izpodbijanim sklepom pa je bila tožnici naložena vrnitev tistih stroškov pravdnega postopka (to je stroškov odvetnika za pravno svetovanje in zastopanje ter stroškov za izvedence), ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in jih torej po drugem odstavku 11. člena ZBPP zajema dodeljena brezplačna pravna pomoč. Tožnica, ki je v pravdnem postopku deloma uspela, prisojena odškodnina pa ji je bila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi tudi že izplačana (to med strankama ni sporno), je zato dolžna Republiki Sloveniji povrniti sredstva brezplačne pravne pomoči v višini 4.067,07 EUR. Ta znesek namreč predstavlja razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (ti stroški znašajo po podatkih upravnega spisa skupaj 5.422,77 EUR) in zneskom (1.355,70 EUR), ki ga je na podlagi sodbe in sklepa opr. št. P 38/2016 B., d. d. kot nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka povrnila v korist državnega proračuna.

11. Glede navedbe tožnice, da sredstev brezplačne pravne pomoči zaradi svojega slabega finančnega stanja ni zmožna vrniti, pa sodišče pojasnjuje, da premoženjsko stanje prosilca pri odločanju o vračilu prejete brezplačne pravne pomoči na podlagi 48. člena ZBPP ni relevantno. Za naložitev vračila izplačanih sredstev brezplačne pravne pomoči je namreč po navedeni zakonski določbi ključna ugotovitev, da je upravičenec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, (vsaj deloma) uspel in da je dejansko pridobil premoženje oziroma dohodke, iz katerih lahko državi vrne izplačana sredstva brezplačne pravne pomoči, ki so doprinesla do njegovega uspeha v postopku.

12. Ker je bil torej postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, izpodbijana odločitev pa je tudi pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člane Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi podatkov upravnega spisa, saj dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev, med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporna je bila le pravna presoja pravilnosti uporabe materialnega prava, to je vprašanje, ali je tožnica kljub plačilu odvetniku za opravljene storitve, upoštevaje tudi njen finančni položaj, dolžna državi vrniti sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči, izplačane iz državnega proračuna.