Jedro

Sodišče prve stopnje je določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, ki ni podaljšljiv.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče je 1. 6. 2020 objavilo oklic in sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. Pritožnik (dolžnik) je 1. 10. 2020 (pravočasno) vložil zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Zahtevi ni priložil notarskega zapisnika o izidu glasovanja in listin iz desetega odstavka 221.e člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (drugi odstavek 221.f člena ZFPPIPP). Vložil je le golo zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. V tej zahtevi, ki je bila vložena zadnji dan zakonskega roka, ni rekel ničesar v zvezi z nezmožnostjo gibanja ali stika z upniki. Sodišče mu je s sklepom 5. 10. 2020 naložilo, da v osmih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi nepopolne zahteve predloži ustrezne listine (tretji odstavek 221.f člena ZFPPIPP). Pritožnik v osmih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ni vložil ustreznih listin, je pa v vlogi z dne 27. 10. 2020 predlagal, da mu sodišče podaljša rok za predložitev listin, ker je v izolaciji in ker ne more stopiti v stik z upniki.

5. Pritožnik navaja, da sodišče ni upoštevalo, da zahteve ni dopolnil iz objektivnih razlogov – ker je bil v izolaciji, zaradi izrednih razmer in z njimi povezanimi ukrepi za zajezitev širjenja Covid-19 se pritožnik z upniki ni mogel sestati. Višje sodišče ugotavlja, da v pomembnem časovnem obdobju ni bilo nobenih izrednih ukrepov v zvezi omejitvami gibanj. Pritožnikove navedbe pa so v celoti pavšalne in v ničemer izkazane. Pritožnik ima v tem postopku pooblaščenca. Sicer pa v zahtevi z dne 1. 10. 2020 ni rekel ničesar v zvezi z, kot zatrjuje, objektivnimi nezmožnostmi. Sodišče prve stopnje je zato določilo ustrezen osem dnevni rok, ki ni podaljšljiv, kot je povedalo že sodišče prve stopnje (četrti odstavek 221.f člena ZFPPIPP).

6. Da bi moralo sodišče posebej odločiti še o pritožnikovi vlogi z dne 27. 10. 2020, ne more vzdržati resne presoje. Slednje velja tudi za trditev, da ga odločitev postavlja v slabši položaj v primerjavi z dolžniki, ki so predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vložili v začetku tega leta (tj. leta 2020). Takšna izjava tudi ni razumljiva, saj je pritožnik predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo učinkovito vložil v začetku leta. Ko pritožnik v zvezi s tem navaja, da bo imela odločitev nanj neugodne posledice, višje sodišče odgovarja, da je izpodbijani sklep posledica njegove neaktivnosti. Dolžnik, ki se s poenostavljeno prisilno poravnavo dejansko želi rešiti začetka stečajnega postopka, temu ustrezno ravna.

7. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvimi odstavkom 121. člena ZFPPIPP), niso podani. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvimi odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.