Jedro

V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in ne more odreči izvršilnega varstva na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Navedeno načelo izvršilnemu sodišču preprečuje, da bi dvomilo v materialnopravno pravilnost izvršilnega naslova in ne more presojati njegove konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti, kar velja tudi za pravilnost postopka, v katerem je bil le-ta izdan.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 10. 2014 se zavrne in navedeni sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 11. 2014 se zavrže.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 10. 2014:

1. Z uvodoma navedenim sklepom z dne 8. 10. 2014 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) kakor tudi njegov predlog za izločitev izvršitelja (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno laično pritožuje dolžnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodba P 203/2011 (izvršilni naslov, na podlagi katerega je v obravnavani zadevi dovoljena izvršba) ponaredek, sicer pa v treh letih poteče zastaranje. Zahteva izločitev višje sodnice, ki je v zadevi (iz katere izvira izvršilni naslov) odločala. Kljub drugačni navedbi v izpodbijanem sklepu naj priloge k predlogu za izvršbo ne bi bile priložene. Prvostopno sodišče se po mnenju pritožnika sklicuje na napačne določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ne strinja se s prvostopno zavrnitvijo njegovega predloga za izločitev izvršitelja, ki naj bi bila preskopo obrazložena. Po mnenju pritožnika bi moral dati upnik predlog za drugega izvršitelja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. V odgovoru na pritožbo se upnik zavzema za njeno zavrnitev. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavani zadevi je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča na P. opr. št. P 203/2011 z dne 5. 12. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 598/2013 z dne 24. 9. 2013, ki ju je upnik predlogu za izvršbo tudi priložil. Glede na to, da se obe sodbi nahajata med prilogami spisa v obravnavani zadevi, so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj priloge k predlogu za izvršbo ne bi bile priložene. Sicer pa bi v skladu s petim v zvezi sedmim odstavkom 40. člena ZIZ taka upnikova dolžnost predložitve listin, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, nastopila šele v primeru, če bi se pojavil upravičen dvom v njihovo verodostojnost, kot je utemeljeno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pravilno je prvostopno stališče, da je s takim ravnanjem (vnaprejšnjo predložitvijo listin) upnik vnaprej odpravil kakršenkoli dvom v verodostojnost izvršilnega naslova, na podlagi katerega je predlagal izvršbo, ki ga niti v pritožbi ponovljene pavšalne ugovorne navedbe (da naj bi bila prvostopna sodba ponaredek) ne morejo omajati. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in ne more odreči izvršilnega varstva na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Navedeno načelo izvršilnemu sodišču preprečuje, da bi dvomilo v materialnopravno pravilnost izvršilnega naslova in ne more presojati njegove konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti, kar velja tudi za pravilnost postopka, v katerem je bil le-ta izdan. Zato so neutemeljene in tudi neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih dolžnik šele v obravnavani zadevi zahteva izločitev višje sodnice, ki je sodelovala v postopku na drugi stopnji, iz katerega izvira izvršilni naslov. V zvezi s pritožbenimi navedbami o zastaranju sodišče druge stopnje pripominja, da je s tem, ko je bila priznana s pravnomočno sodbo, upnikova terjatev pridobila lastnost judikatne terjatve, le-te pa v skladu s prvim odstavkom 356. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zastarajo v desetih letih.

7. Prvostopno sodišče se je pri presoji dolžnikovih ugovornih razlogov pravilno oprlo na določbe 53., 55. in 58. člena ZIZ, ki jih je tudi pravilno povzelo. Ker je po že zgoraj obrazloženem utemeljeno presodilo, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel nobenega od upoštevnih ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, v obravnavani zadevi pa tudi niso bili podani uradoma upoštevni ugovorni razlogi (drugi odstavek 55. člena ZIZ), je v skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ prvostopno sodišče dolžnikov ugovor povsem utemeljeno zavrnilo. Pri tem tudi ni zagrešilo v pritožbi zgolj pavšalno uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava v smislu opiranja svoje odločitve na „napačne določbe ZIZ“.

8. Neutemeljena je tudi pritožbena graja nepravilnosti prvostopne odločitve v zvezi z dolžnikovim predlogom za izločitev izvršitelja. Opirajoč se na ustrezno materialnopravno podlago (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 44a. člena ZIZ v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 288. člena istega zakona) je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, kdaj lahko stranka zahteva izločitev izvršitelja. Dolžnik je kot razlog za izločitev izvršitelja smiselno zatrjeval obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, pri čemer je zgolj pavšalno navedel, da naj bi bil z izvršiteljem v poprejšnjem sporu privatne vsebine, česar ni v ničemer pojasnil oz. konkretiziral. Glede na opisane dolžnikove skope navedbe je prvostopno sodišče tudi po presoji sodišča druge stopnje pravilno smiselno presodilo, da okoliščine, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti izvršitelja niso izkazane, in posledično zavrnilo dolžnikov predlog za izločitev izvršitelja. Svojo odločitev je sodišče tako izčrpno pojasnilo, kot je bilo to potrebno in mogoče glede na dolžnikovo skopotrditveno podlago v tej smeri, zato je neutemeljena smiselna pritožbena graja, da naj prvostopna odločitev v zvezi s predlagano izločitvijo izvršitelja ne bi bila zadovoljivo obrazložena.

9. Vse navedeno je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopnega sklepa z dne 8. 10. 2014. O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 11. 2014:

10. S sklepom z dne 10. 11. 2014 je sodišče prve stopnje dolžniku izreklo denarno kazen v višini 800,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 60 dni na transakcijski račun Okrožnega sodišča na P..

11. Z laično pritožbo dolžnik prvostopni sklep z dne 10. 11. 2014 izpodbija v celoti. Navaja, da ni žalil sodišča in sodnice, saj tega ni želel. Z izrazom laik naj bi sodnica užalila njega. Izrečeno denarno kazen smiselno graja kot previsoko. Zavzema se za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da priglaša pritožbene stroške, ki pa jih podrobneje ne opredeli.

12. Pritožba je prepozna.

13. Sodišče druge stopnje je pritožbo dolžnika z dne 5. 12. 2014 ob smiselni uporabi 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena istega zakona in 15. členom ZIZ preizkusilo z vidika njene pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti, ter pri tem ugotovilo, da je bila pritožba z dne 5. 12. 2014 vložena prepozno. Izpodbijani sklep z dne 10. 11. 2014 je bil namreč dolžniku vročen s fikcijo vročitve (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki je nastopila po poteku 26. 11. 2014 (obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP o tem, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, je bilo dolžniku v njegovem hišnem predalčniku puščeno 11. 11. 2014). 8-dnevni pritožbeni rok, ki je pričel teči 27. 11. 2014, je tako za dolžnika potekel s 4. 12. 2014. Šele 5. 12. 2014 priporočeno po pošti poslana pritožba, za katero se v skladu z drugim odstavkom 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteje, da je bila tega dne izročena sodišču, je bila po vsem obrazloženem vložena po poteku pritožbenega roka, torej prepozno (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Vse obrazloženo je v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena istega zakona in 15. členom ZIZ narekovalo zavrženje pritožbe z dne 5. 12. 2014 zoper prvostopni sklep z dne 10. 11. 2014. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 1. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.