Jedro

Pritožba prvostopnemu sodišču utemeljeno očita absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi kršitev pravice do izjave v zvezi s psihološkim mnenjem na katerega je prvostopno sodišče oprlo svoj dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu kot podlagi za odločitev, da se mld. otroku postavi zagovornik s seznama zagovornikov pri Varuhu človekovih pravic; torej o posledičnem obstoju koristi za mld. A. A. in o tem, da slednjih ni moč zagotoviti na drug primeren način.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je v okviru postopka, ki se vodi na predlog predlagateljice zaradi spremembe stikov med mld. hčerko in njenim očetom, z izpodbijanim sklepom odločilo, da se skupni mld. hčerki obeh udeležencev, mld. A. A., postavi zagovornica s seznama zagovornikov pri Varuhu človekovih pravic RS B. B., z nalogo, da nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v postopku opr. št. III N 290/2023 ter mnenje otroka posreduje tukajšnjemu sodišču. 2. Nasprotni udeleženec se zoper izpodbijani sklep v celoti pritožuje, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov.1 Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje pred drugim razpravljajočim sodnikom, oz. podredno, da se sklep razveljavi in se mld. A. A. imenuje kolizijskega skrbnika, ki bo varoval procesne pravice otroka pred sodnimi in socialnimi organi, vse s stroškovno posledico.

Pritožba v zvezi s pritožbenim razlogom nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja izpostavlja nasprotni dokazni oceni, sprejeti v dveh sklepih z enomesečnim zamikom. V dokazni oceni izpodbijanega sklepa se v povezavi s 157. členom Družinskega zakonika (DZ) navaja, da je otrok ogrožen, zaradi česar je otroku v skladu z 182. členom DZ potrebno postaviti zagovornika pri Varuhu človekovih pravic. V predhodnem postopku o predlagateljičinem zahtevku za izdajo začasne odredbe II Z 7/2023 z dne 14. 4. 2023 se je sodišče po isti sodnici prepričalo, da je predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe v celoti neutemeljen, ker niso izpolnjeni pogoji v skladu z 157. členom DZ, zato je ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi v celoti ugodilo, prvenstveno z obrazložitvijo, da mld. A. A. z ničimer ni ogrožena. V zvezi s pritožbenim razlogom zmotne uporabe materialnega prava navaja, da sodišče z ničemer ni utemeljilo koristi otroka in primernosti ukrepa za zagotavljanje varstva njegovih koristi, glede na z mld. A. A. opravljen razgovor po sodišču in na več razgovorov pri CSD, tudi pri sodni izvedenki v zvezi s postopkom kasneje sklenjene sodne poravnave po sklepu z dne 11. 11. 2021. Glede na to, da je mati ogrožajoča za otroka, je slednjemu potrebno postaviti kolizijskega skrbnika po prvem odstavku 269. člena DZ, ki bo lahko zagotovil njegovo strokovno in neodvisno zastopanje ter varovanje pravic in koristi v postopku, in kateremu bo otrok lahko v celoti neodvisno izrazil svoje mnenje, ter ne zagovornika, ki bo deloval kakor v korist otroka in to pod vplivom ogrožajoče predlagateljice, pri kateri se otrok trenutno nahaja z njenim onemogočanjem stikov z nasprotnim udeležencem. Zato je sodišče svojo utemeljitev oprlo na popolnoma napačno pravno podlago. Sodišču nadalje očita postopkovne kršitve, ker je dokazno oceno oprlo tudi na psihološko mnenje št. 1201-749/2023-31976, izdano s strani CSD Celje dne 2. 8. 2023, iz katerega izhaja, da je odnos med staršema visoko konflikten in da starša nista sposobna medsebojne komunikacije, da je deklica pogosto podvržena očetovemu nezadovoljstvu, zasliševanjem in očitkom, medtem ko je pri mami zaznati, da vpliva na dekličin odnos do očeta s potenciranjem očetovih neustreznih ravnanj. S citiranim mnenjem se pritožnik ni seznanil, prav tako mu ga prvostopenjsko sodišče ni vročilo, da bi se glede njega opredelil. Ker je nanj oprta dokazna ocena, je pritožniku kršena pravica do izjave, kot jo zagotavlja 22. člen Ustave RS ter s tem temeljno načelo kontradiktornosti postopka, ki strankam zagotavlja, da se v postopku lahko opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, ter da branijo svoje pravice in interese.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica po pooblaščencu, vsebinsko opredeljujoč se do pritožbenih navedb, in sklicujoč se na njihovo neutemeljenost, predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba2 prvostopnemu sodišču utemeljeno očita absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Graja se nanaša na kršitev pravice do izjave v zvezi s psihološkim mnenjem št. 1201-749/2023-31976 CSD Celje z dne (prav) 3. 8. 2023 (listovna št. 33),3 na katerega je prvostopno sodišče oprlo svoj dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu kot podlagi za odločitev, da se mld. otroku postavi zagovornik s seznama zagovornikov pri Varuhu človekovih pravic; torej o posledičnem obstoju koristi za mld. A. A. in o tem, da slednjih ni moč zagotoviti na drug primeren način. Ob nasprotujočih si navedbah staršev glede stališča mld. A. A. o stikih z očetom je namreč sodišče svoj zaključek temeljilo na oceni iz mnenja, da je odnos med staršema visoko konflikten, in da nista sposobna medsebojne komunikacije, ob tem, ko je deklica pogosto podvržena očetovemu nezadovoljstvu, zasliševanju in očitkom, in je pri mami zaznati vpliv na dekličin odnos do očeta s potenciranjem očetovih neustreznih ravnanj. Spisovni podatki ne izkazujejo, da je bil pritožnik s citiranim psihološkim mnenjem pred izdajo izpodbijanega sklepa seznanjen ali da bi mu ga prvostopenjsko sodišče vročilo, da bi se o njem lahko izjasnil. Nanj oprt dokazni zaključek predstavlja pritožniku kršeno pravico do izjave, kot jo v zvezi z načelom kontradiktornosti zagotavlja člen 5 ZPP tudi v nepravdnem postopku,4 na kar pritožnik utemeljeno opozarja, ko izpostavlja, da mu ni bila dana možnost, da se opredeli do vprašanj, pomembnih za odločitev.

6. Čeprav je bilo potrebno že zaradi citirane kršitve izpodbijani sklep razveljaviti, pritožbeno sodišče kljub temu dodaja, da je sodišče prve stopnje v točkah 4 in 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa podalo pravilno pravno podlago in razlogovanje o materialnopravni podlagi in zakonskih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sklepa o postavitvi zagovornika otroku, pravilno pa je izpostavilo tudi namen postavitve zagovornika.5 Zagovornika ni postavilo zaradi ugotovljenega obstoja kolizije interesov med predlagateljico in mld. A. A. (prvi odstavek 269. člena DZ), zato pritožnik odločitve ne more uspešno omajati s pritožbenim navajanjem razlogov za postavitev kolizijskega skrbnika, pri čemer gre za dva različna procesna instituta; o slednjem sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločalo.

7. Pritožba sicer tudi neutemeljeno graja zatrjevano dejstvo ugotovljene ogroženosti otroka po členu 157 DZ. Zanjo navaja, da se ugotovitev o neobstoju slednje v predhodni oceni sodišča v zvezi z mesec dni prej sprejeto odločitvijo o ugoditvi ugovoru nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo o stikih pod nadzorom, ki jih je predlagala predlagateljica, odraža v nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju sedaj sprejete odločitve. Po vsebini uveljavljani razlog pomeni uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava zaradi napačne razlage materialne odločbe, s katerim pa pritožnik ne more uspeti. V dokazni oceni izpodbijanega sklepa namreč takšnega zaključka ni najti, niti ne predstavlja predpostavke za postavitev zagovornika niti za vsebinsko odločanje o po predlagateljici predlagani spremembi stikov.

8. V točki 5 te obrazložite ugotovljena kršitev, ki se nanaša na odločilne razloge izpodbijane odločitve, narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa, ker je pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V novem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo ponovno presoditi razloge za določitev zagovornika mld. A. A., pred tem pa bo moralo nasprotnemu udeležencu omogočiti, da se lahko o mnenju CSD št. 1201-749/2023-31976 z dne 3. 8. 2023 izjavi. Druga posebna navodila sodišču prve stopnje ob ponovnem odločanju niso potrebna, ker izhajajo iz zgoraj navedenega.

9. Glede predloga nasprotnega udeleženca v zvezi s predlagano razveljavitvijo sklepa, da zadevo obravnava drug razpravljajoči sodnik, sodišče druge stopnje ugotavlja, da razlogov, da bi ob vrnitvi zadeve v nov postopek odredilo, naj zadevo obravnava drug sodnik, ni našlo (356. člen ZPP v zvezi s čl. 42 ZNP-1). Nasprotni udeleženec, ki je v isti vlogi predlagal izločitev sodnice, pri čemer je bil takšen predlog že zavrnjen, se je (poleg pristranskosti) skliceval na okuženost sodnice s predmetnim postopkom in s kršitvami. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da mu citirana določba res podeljuje pooblastilo, da zadevo vrne v nov postopek pred spremenjen (drug) senat oz. pred drugega razpravljajočega sodnika, vendar pa morajo biti za takšno postopanje podani utemeljeni razlogi. Teh kljub pritožbeni razveljavitveni odločitvi ni izkazanih, zato ni podlage za dodelitev zadeve v obravnavanje drugemu sodniku.

10. Odločitev o stroških postopka v zvezi z vloženim pravnim sredstvom (te je priglasila le predlagateljica v odgovoru na pritožbo), ki so nadaljnji stroški postopka, se pridrži za končno odločbo prvostopnega sodišča (čl. 42 ZNP-1 in čl. 163/4 ZPP).

1 Gre za dopustno pritožbo (člen 33/1 Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1), glede na to, da prvostopno sodišče izpodbijanega sklepa ni izdalo na predlog Varuha človekovih pravic; za takšen zaključek v spisu ni najti podlage. 2 Predmet pritožbenega odločanja je le presoja izpodbijane odločitve o postavitvi zagovornika mld. otroku. 3 Namesto v izpodbijanem sklepu in v pritožbi očitno napačno navedeno 2. 8. 2023. 4 Člen 42 ZNP-1. 5 Glej točko 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa.