Jedro

Ker ZIZ v četrtem odstavku 35. člena samo za primer, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, določa, da postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu, za primer vseh ostalih dodatno predlaganih izvršilnih sredstev velja, da o njih odloči sodišče, ki je odločilo o (prvotnem) predlogu za izvršbo.

Izrek

Za odločanje o predlogu upnika z dne 9. 4. 2019 je pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni se je s sklepom In 42/2014 z dne 16. 4. 2019 izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu upnika (za nadaljevanje in razširitev izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom) z dne 9. 4. 2019, ter po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju kot krajevno pristojnemu sodišču. V obrazložitvi se je sklicevalo na četrti odstavek 35. člena v zvezi s 166. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Okrajno sodišče v Celju je sprožilo spor o pristojnosti. Ker upnik v predlogu z dne 9. 4. 2019 ni predlagal izvršbe na dolžnikove nepremičnine, ampak izvršbo na denarno terjatev dolžnika, je za odločanje o njegovem predlogu pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

3. ZIZ v 166. členu določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ZIZ glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače. Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

4. Upnik je v predlogu za izvršbo z dne 4. 9. 2014 predlagal izvršbo na več dolžnikovih nepremičnin. Za odločanje o predlogu za izvršbo je bilo, upoštevaje v predlogu prvo navedeno nepremičnino, ležečo v k.o. Negova, pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni (drugi odstavek 166. člena ZIZ).

5. V predlogu z dne 9. 4. 2019 je upnik predlagal dodatno izvršilno sredstvo, izvršbo na denarno terjatev dolžnika do A., d.o.o., Radeče, zavarovano s skupno hipoteko na več nepremičninah. Upnik s tem predlogom torej ni predlagal izvršbe na nepremičnine, kot si je to zmotno razlagalo Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

6. Ker ZIZ v četrtem odstavku 35. člena samo za primer, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, določa, da postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu, za primer vseh ostalih dodatno predlaganih izvršilnih sredstev velja, da o njih odloči sodišče, ki je odločilo o (prvotnem) predlogu za izvršbo.

7. Na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je Vrhovno sodišče zato sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. Senat je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).