Izobrazba javnega uslužbenca kot informacija javnega značaja

Datum

12.03.2024

Številka

07121-1/2024/275

Kategorije

Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše vprašanje, ali lahko kot fizična oseba na podlagi določb ZDIJZ in ZVOP-2 pridobite podatek o izobrazbi konkretnega javnega uslužbenca.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.1. Iz prakse IP izhaja, da so podatki, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zasedbo delovnega mesta, torej predvsem podatki, iz katerih je razvidna izobrazba in izkušnje, ki so potrebne za opravljanje določene funkcije oz. delovnega mesta in na podlagi katerih je bila s posameznikom sklenjena pogodba o zaposlitvi, praviloma prosto dostopne informacije javnega značaja.

2.2. Za prosto dostopne informacije javnega značaja bi štele zgolj tiste informacije, ki so v tesni vezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca torej s potrebnimi pogoji za opravljanje določene funkcije oz. delovnega mesta javnega uslužbenca, vsekakor pa ne vsi podatki, ki bi primeroma izhajali iz listine o pridobljeni izobrazbi. Prosto dostopni so namreč lahko le tisti deli listin, ki izkazujejo izpolnjevanje katerega od pogojev za zasedbo delovnega mesta.

3.3. Glede na vsebinsko pestrost zadevnih potrdil o pridobljeni izobrazbi v praksi ter glede na različne pogoje za zasedbo delovnih mest, je treba vsak dokument in tako podatke na njih presojati posebej.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da je skladno s prvo alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A) v zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja pristojen le za odločanje o pritožbi zoper zavrnilni oz. delno zavrnilni odgovor, s katerim je organ zahtevo prosilca delno ali v celoti zavrnil ali zavrgel. To pomeni, da IP izven vodenja konkretne pritožbene zadeve ne sme podajati nobenih stališč oz. mnenj o konkretnih vprašanjih ter s tem v kakršnem koli smislu prejudicirati morebitne bodoče odločitve. IP tako ne sme razlagati zakona, še manj pa podajati konkretnih stališč o tem, ali se določen podatek lahko šteje kot prosto dostopna informacija javnega značaja ali ne. Vsakokratna odločitev organa je namreč pogojena s specifikami posameznega primera, za katero odgovornost mora sprejeti organ, ki tako odločitev sprejema. Utemeljenost in pravilnost odločitve organa o vaši zahtevi bi se lahko presojala zgolj v morebitnem pritožbenem postopku pred IP.

Z vidika varstva osebnih podatkov IP zgolj pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov (kamor spada tudi razkritje izobrazbe javnega uslužbenca) zakonito in ustrezno pravno podlago. Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe.

V kontekstu odločanja o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, bi pravno podlago za razkritje določenih podatkov iz listine o pridobljeni izobrazbi javnega uslužbenca praviloma lahko predstavljal Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ). Prvi odstavek 1. člena ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (organi).

»Informacija javnega značaja« je v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ opredeljena kot informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene pravne podlage izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.

Dostop do informacij javnega značaja pa ni neomejen. Prvi odstavek 6. člena ZDIJZ določa izjeme od prostega dostopa, katerih obstoj je treba preveriti v vsakem primeru in za vsako informacijo posebej. IP posebej izpostavlja izjemo varstva osebnih podatkov, ki jo določa 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa ZDIJZ določa tudi t.i. izjeme od izjem, denimo kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V takšnem primeru se dovoli tudi dostop do podatkov, ki sicer predstavljajo izjeme od prostega dostopa, torej se v tem delu omogoči dostop tudi do teh osebnih podatkov (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).

V zvezi z javnostjo informacije o pridobljeni izobrazbi javnega uslužbenca na podlagi prakse IP v pritožbenih zadevah (glej iskalnik vseh odločitev IP na področju dostopa do informacij javnega značaja: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-značaja/iskalnik-po-odločbah/) poudarjamo, da je poglavitni namen sistema zaposlovanja in delovanja javnih uslužbencev, v zagotovitvi takšnega sistema izbire javnih uslužbencev, ki temelji na čim bolj objektivnih merilih strokovne usposobljenosti. Omenjeno načelo pa je samo po sebi, brez možnosti nadzora ali so postopki o izbiri kandidata potekali v skladu z veljavnimi predpisi in da torej izbrani kandidat izpolnjuje razpisne pogoje, brez pomena. S tem namenom je Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU) v skladu z načelom javnosti in odprtosti delovanja organov, v 32. členu definiral načelo odprtosti do javnosti, po katerem organ obvešča javnost o svojem delovanju in o rezultatih opravljenega dela uradnikov na način, določen z zakonom in podzakonskimi predpisi.

Na zadevnem področju tako že ZJU, kot področni zakon, v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ in načelom odprtosti in javnosti delovanja državnih organov, praviloma dopušča dostop javnosti do podatkov o izobrazbi javnega uslužbenca. Iz prakse IP tudi izhaja, da so podatki, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zasedbo delovnega mesta, torej predvsem podatki, iz katerih je razvidna izobrazba in izkušnje, ki so potrebne za opravljanje določene funkcije oz. delovnega mesta in na podlagi katerih je bila s posameznikom sklenjena pogodba o zaposlitvi, praviloma prosto dostopne informacije javnega značaja. V tem delu se mora pravica do varstva osebnih podatkov posameznikov, ki takšne funkcije oz. delovna mesta zasedajo, umakniti javnemu interesu za razkritje, ki v takšnih primerih praviloma prevlada. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (več o tem glej tudi mnenja IP št. 0712-1/2018/1528, 0712-950/2007/2 in 0712-1040/2007/2 ter odločbe IP št. 090-280/2016/16, 090-262/2015, 090-211/2016).

Kljub zgoraj omenjenim pojasnilom pa velja poudariti, da bi za prosto dostopne informacije javnega značaja štele zgolj tiste informacije, ki so v tesni vezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca torej s potrebnimi pogoji za opravljanje določene funkcije oz. delovnega mesta javnega uslužbenca, vsekakor pa ne vsi podatki, ki bi primeroma izhajali iz listine o pridobljeni izobrazbi. Prosto dostopni so namreč lahko le tisti deli listin, ki izkazujejo izpolnjevanje katerega od pogojev za zasedbo delovnega mesta (npr. stopnja pridobljene izobrazbe, ne pa primeroma tudi smer izobrazbe, če ta ni predstavljala pogoj za zasedbo delovnega mesta). Glede na vsebinsko pestrost zadevnih potrdil o pridobljeni izobrazbi v praksi ter glede na različne pogoje za zasedbo delovnih mest, je treba tako vsak dokument in podatke na njih presojati posebej. IP v okviru mnenja enoznačnega odgovora ne sme, niti ne more podati.

IP dodatno opozarja tudi na določbo drugega odstavka 32. člena ZDIJZ, ki določa, da je naloga ministrstva, pristojnega za javno upravo, med drugim tudi seznanjanje javnosti o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja, zato se s svojimi morebitnimi nadaljnji vprašanji v zvezi z uporabo določil ZDIJZ izven konkretnega pritožbenega postopka lahko obrnete na Ministrstvo za javno upravo.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka