Jedro

V skladu z drugim in tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 lahko upravno sodišče na podlagi tožnikove zahteve odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda, ali začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje sprejeta na podlagi 65. člena ZUS-1 in spremenjena odločitev temelji na drugačni razlagi materialnega prava, ne pa na drugače ugotovljenem dejanskem stanju, pritožba zoper sodbo ni dovoljena in je o stvari pravnomočno odločeno. V takem primeru pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča4 ni več izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi.

Ker je odločitev o zavrnitvi pritožničine zahteve za dostop do informacij javnega značaja pravnomočna, bi ugoditev njenemu predlogu za začasno odredbo pomenilo poseg v pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, ne da bi to sodišče za to imelo pooblastilo v zakonu. Pooblastila, da bi ob odločanju o pritožbi zoper sklep o zavrženju začasne odredbe presojalo njeno vsebinsko utemeljenost, nima niti Vrhovno sodišče RS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo (I. točka izreka sodbe in sklepa), sprejeto na seji, na podlagi 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi (zavezancu za dostop do informacij javnega značaja) in izpodbijano odločbo tožene stranke, št. 090-59/2017/3 z dne 14. 4. 2017, v 1. točki izreka spremenilo tako, da je pritožbo prosilke za dostop do informacij javnega značaja zavrnilo.1 Na podlagi četrtega in petega odstavka 32. člena ZUS-1 pa je s sklepom (II. točka izreka sodbe in sklepa) zavrglo zahtevo stranke z interesom v tem upravnem sporu (prosilke za dostop do informacij javnega značaja) za izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče tožeči stranki naloži posredovanje zaprošenih podatkov, ki naj bi jih nujno potrebovala za odločitev o vpisu v srednjo šolo. Glede tega sodišče v obrazložitvi navaja, da lahko odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe le do sprejema pravnomočne odločitve o stvari. Ker je s sodbo odločilo meritorno in ima sprejeta odločitev učinke pravnomočne sodne odločbe, ni več podlage za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi.

2. Stranka z interesom (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava, zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta in zaradi kršitve ustavnih pravic. Navaja, da je predlagala začasno odredbo, s katero bi se naložilo tožeči stranki posredovanje podatka za eno gimnazijo, ker se njeni sošolci že odločajo o gimnaziji, njej pa se čas izteka in odločitve ne more sprejeti na zadnji dan vpisnega roka. Prišlo bo do kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva, če bo zoper sodbo vložila pravna sredstva, ker postopki pred Vrhovnim sodiščem trajajo tako dolgo, da tudi v primeru uspeha z revizijo podatka ne bo dobila pred vpisom v gimnazijo. Zato je edini način hitra vsebinska odločitev o začasni odredbi. Ker o njej ni bilo odločeno na ta način, je prišlo do kršitve pravice do učinkovitega pravnega varstva (13. člen EKČP, 23. in 25. člen Ustave RS). Če Vrhovno sodišče ne bo omogočilo dostopa do podatkov, bo škoda nepopravljiva in bo prišlo do kršitve pravic iz 12., 13., 16., 28. in 40. člena Konvencije o pravicah otrok. Javnega interesa za skrivanje podatka, ki je bil v prejšnjih letih že objavljen v Dnevniku in Delu, ni. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča II U 445/2015 z dne 16. 12. 2015, v katerem naj bi pojasnilo, da se začasna odredba lahko izda do izdaje pravnomočne odločbe, sodba sodišča prve stopnje pa še ni pravnomočna. Za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva mora o zahtevi za izdajo začasne odredbe presoditi Vrhovno sodišče po vsebini. Pojasnjuje še razliko med to zadevo in zadevo, v kateri je Vrhovno sodišče sprejelo stališče glede podatkov osnovnih šol. Predlaga, naj Vrhovno sodišče "izpodbijani sklep razveljavi in vrne Upravnemu sodišče v ponovno odločanje ali odloči samo o zahtevku za izdajo začasne odredbe vsebinsko in povrne pritožniku stroške postopka", oziroma naj v primeru, če je po njegovem mnenju Upravno sodišče uporabilo zakon na edini mogoč način, ki pa je očitno neustaven, saj onemogoča učinkovito pravno varstvo, „prekine postopek in vloži pri Ustavnem sodišču RS zahtevo za oceno ustavnosti 18.a člena Zakona o maturi“.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo vztraja pri svojih dosedanjih navedbah in meni, da je pritožba neutemeljena.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka:**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 32. člena ZUS-1 lahko upravno sodišče na podlagi tožnikove zahteve odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda, ali začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno. V obeh primerih mora upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (načelo sorazmernosti), kar vse je določeno v drugem in tretjem odstavku istega člena ZUS-1. 7. Iz teh določb izhaja, da je začasna odredba začasen ukrep sodišča, ki je namenjen tožniku za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva, zahtevanega s tožbo, zato je njena izdaja vezana na tek upravnega spora. Izdati jo je torej mogoče le ob vloženi tožbi, sposobni vsebinskega obravnavanja, in najkasneje do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi. Temu pritožnica niti ne nasprotuje, neobrazloženo trdi le, da sodba sodišča prve stopnje še ni pravnomočna.

8. Take pavšalne navedbe posebej ni mogoče preizkusiti, saj sama v pritožbi navaja, da sta ji zoper sodbo na voljo predlog za dopustitev revizije2 in ustavna pritožba. Vrhovno sodišče zato le pojasnjuje, da je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba samo, če je sodišče ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. Ker ni sporno, da je bila sodba sodišča prve stopnje sprejeta na podlagi 65. člena ZUS-13 in da spremenjena odločitev temelji na drugačni razlagi materialnega prava, ne pa na drugače ugotovljenem dejanskem stanju, pritožba zoper sodbo ni dovoljena in je o stvari pravnomočno odločeno. V takem primeru pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča4 ni več izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi.

9. Ker je torej odločitev o zavrnitvi pritožničine zahteve za dostop do informacij javnega značaja pravnomočna, bi ugoditev njenemu predlogu za začasno odredbo pomenilo poseg v pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, ne da bi to sodišče za to imelo pooblastilo v zakonu. Zato je očitno neutemeljena pritožbena trditev, da je sklep o zavrženju nezakonit, ker o začasni odredbi ni vsebinske odločitve. Nasprotno, če bi taka odločitev bila sprejeta, bi bila ne le nezakonita, ampak tudi v nasprotju z določbo 158. člena Ustave, ki določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Takega pooblastila nima niti Vrhovno sodišče, da bi ob odločanju o pritožbi zoper sklep o zavrženju začasne odredbe presojalo njeno vsebinsko utemeljenost. 10. Neutemeljeni so tudi pritožničini očitki, da bo njeno sodno varstvo brez izdane začasne odredbe neučinkovito. Tega namreč ni sprožila ona, ampak tožnik. Zanj pa je že zakonodajalec predvidel, da do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi zoper odločbo informacijske pooblaščenke ni dolžan prosilki poslati zahtevanih informacij (tretji odstavek 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu, ZInfP). Izvršitev odločbe bi namreč po naravi stvari povzročila, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, saj umik enkrat razkritih podatkov ni več mogoč.5 Kolikor se pritožničina trditev o neučinkovitosti sodnega varstva nanaša na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, je za odločitev o pritožbi neupoštevna, saj je obravnavano pravno sredstvo vloženo zoper odločitev o začasni odredbi, ki je bila predlagana v upravnem sporu na prvi stopnji (torej še pred pravnomočno odločitvijo o tožbi).

11. Ker je izpodbijan procesni sklep, so nepomembne ostale pritožbene navedbe, med drugim o težko popravljivi škodi, ki naj bi pritožnici nastala brez izdane začasne odredbe, o tem, zakaj je upravičena do zahtevanih podatkov in o neustavnosti 18. a člena Zakona o maturi (ZMat).

12. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

13. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. in prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Informacijska pooblaščenka je pred tem ugodila pritožbi prosilke za dostop do informacij javnega značaja, odpravila odločbo tožeče stranke in odločila, da mora prosilki v določenem roku iz elektronske baze podatkov SMIIS v elektronski obliki posredovati podatke za Prvo gimnazijo Maribor o deležu uspešnih na prvem roku mature leta 2015 in povprečno število doseženih točk (splošni uspeh pozitivni). 2 Ta je bil 4. 6. 2018 tudi vložen na Vrhovno sodišče (X DoR 119/2018). 3 Ta med drugim določa, da sme sodišče odpraviti upravni akt in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago. 4 Npr. sklepi I Up 79/2016 z dne 30. 3. 2016, I Up 188/2016 z dne 29. 6. 2016, in drugi. 5 V tem smislu Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 312/2015 z dne 29. 10. 2015.