Jedro

Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan pravni interes zanjo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in 19. členom ZSReg). Ta se odraža v možnosti, da z eventualno ugoditvijo pritožbi pritožnik zase doseže ugodnejši pravni položaj.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pritožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom Srg 2023/33718 pri subjektu vpisa A. d.o.o. vpisalo povečanje zneska kapitala, novega družbenika (B. B.), nov poslovni delež (B. B.), spremembo obstoječih poslovnih deležev imetnika C. GmbH, vpis obremenitve pri poslovnem deležu B. B., spremembo družbene pogodbe z dne 22. 9. 2023 in pripojitev prevzete družbe D. d.o.o. (ki zaradi izvedbe pripojitve preneha) na podlagi Pogodbe o pripojitve, sklenjene v notarskem zapisu notarke C. C. iz Maribora, opr. št. SV 1018/2023 z dne 22. 9. 2023. 2. S sklepom Srg 2023/37894 pa je sodišče prve stopnje v posledici pripojitve iz sodnega registra izbrisalo subjekt vpisa D. d.o.o. 3. Zoper navedena sklepa (z dodatno navedbo, da se izpodbijajo tudi "z izpodbijanima sklepoma povezani sklepi registrskega sodišča1) se pritožujeta družbi E. GmbH in F. d.o.o. (v nadaljevanju: pritožnika) iz vseh pritožbenih razlogov iz 39. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) s predlogom pritožbenemu sodišču, naj njuni pritožbi ugodi in primarno odločitev spremeni z zavrnitvijo oz. zavrženjem predloga predlagatelja oziroma podredno, sklepa razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Prvenstveno pojasnjujeta svojo procesno legitimacijo za predmetno pritožbo. Menita, da je bilo s sklepoma poseženo v njune pravice kot družbenikov družbe C. GmbH (in "preko" tega tudi družbenika subjekta vpisa A. d.o.o.). Prav tako trdita, da imata pravni interes za vloženo pritožbo, ki se odraža v možnosti, da z eventualno ugoditvijo pritožbi pritožnika zase dosežeta ugodnejši položaj. Kljub obstoječi sodni praksi glede posledic pripojitve in ne glede na pravila postopka pripojitve, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), imata upravičen interes za vzpostavitev prejšnjega registrskega stanja in jima sodnega varstva ni dopustno odreči. V nadaljevanju obsežno zatrjujeta in pojasnjujeta kršitve načela kontradiktornosti, določb ZSReg in ZGD-1, kot tudi kršitev 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki sodišču nalaga preprečitev zlorabe pravic. Poslovodstvo prevzemne in prevzete družbe je namreč izkoristilo določila registrskega postopka za oškodovanje pritožnikov in je s tem zlorabilo procesne pravice. V kolikor bi pritožbeno sodišče kljub temu uporabilo uporabilo določbo 598. člena ZGD-1 (in v tej zvezi vzpostavljeno sodno prakso, da posledic pripojitve ni moč sanirati z vzpostavitvijo prejšnjega registrskega stanja), pritožnika sodišču predlagata, da prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem RS začne postopek za oceno ustavnosti spornih določb. Sklepno izpostavljata še sodbo in sklep VSRS III Ips 14/2020 v zvezi s publicitetnim učinkom vpisa in (ne)obstojem pravnega interesa za sodno varstvo. Zahtevata še povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo pritožbenim navedbam pritožnikov argumentirano nasprotuje, pri čemer prvenstveno meni, da pritožnika nimata niti procesne legitimacije niti pravnega interesa za vložitev pritožbe. Primarno se zato zavzema se zavrženje pritožbe kot nedovoljene, podredno pa za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanih sklepov registrskega sodišča. 5. Pritožba ni dovoljena.

6. Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan pravni interes zanjo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in 19. členom ZSReg). Ta se odraža v možnosti, da z eventuelno ugoditvijo pritožbi pritožnik zase doseže ugodnejši pravni položaj.

7. Pritožnika, ki glede na vsebino pritožbe nasprotujeta vpisu pripojitve prevzete družbe D. d.o.o. k subjektu vpisa, prevzemni družbi A. d.o.o. (ter izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra) in se zavzemata za vzpostavitev prejšnjega registrskega stanja stanja, sta glede na pritožbena izvajanja seznanjena z ustaljeno sodno prakso na tem področju in ki temelji na določbah tretjega odstavka 591. člena in 598. členu ZGD-1. 8. Citirani materialnopravni določbi, mimo katerih pri presoji pravovarstvenega interesa pritožnikov po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče, tako določata, da morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve, ki nastanejo v trenutku vpisa pripojitve v register (in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu pripojitve). Te pravne posledice na premoženjskem in korporacijskem področju so tako kompleksne in daljnosežne, pri prenehanju prevzete družbe pa trajne (tudi iz prakse Ustavnega sodišča RS izhaja, da ponovna vzpostavitev pravne osebnosti družbe ni mogoča4), da vrnitev v prejšnje registrsko stanje po stališču sodne prakse5, s katerim soglaša tudi pritožbeno sodišče, ni več mogoče. Tudi po stališču pravne teorije6 je dejstvo vpisa v sodni register pri materialnih statusnih preoblikovanjih (kamor sodijo tudi pripojitve) tako, da se pro futuru ustalijo pravne posledice, ki so nastale z vpisom, naknadno odpravljanje teh posledic pa ni dopustno.

9. Pritožnika v tem kontekstu ne moreta uspeti s sklicevanjem na kršitev ustavnih pravic (do pravnega sredstva, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic), kot tudi ne s predlogom naj (pritožbeno) sodišče prekine postopek in vloži zahtevo za oceno ustavnosti citiranih zakonskih določb. V skladu z že citirano določbo 598. člena ZGD-1 ima namreč tožnik, ki je pred vpisom pripojitve v register vložil tožbo za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa o soglasju za pripojitev, pravico da brez soglasja toženca spremeni tožbo tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je nastala z vpisom pripojitve v register. Z navedenim določilom zakon rešuje tudi vprašanje pravnega varstva tožnikov v situaciji, kakršno obrazlagata pritožnika v utemeljitev svojega pravnega interesa za pritožbo. Pritožnika se zato ne moreta uspešno sklicevati na kršitev ustavne pravice do pritožbe, če je zakonodajalec glede na pravne posledice pripojitve zagotovil drugo pravno varstvo - možnost privilegirane spremembe tožbe v odškodninski zahtevek (oz. neposredno vložitev odškodninske tožbe).

10. Ker po obrazloženem učinkov pritožbe, kot jo želita pritožnika v tem pritožbenem postopku, ni mogoče doseči, pritožnika nimata pravnega interesa za pritožbo.

11. Poleg doslej navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje tudi, da pritožnika nista izkazala procesne legitimacije (in s tem prav tako ne pravnega interesa) za vložitev predmetne pritožbe. V skladu z določbo prvega odstavka 36. člena ZSReg se zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Pojem udeleženca v postopku za vpis v sodni register pa je opredeljen v 17. členu ZSReg tako, da ta položaj priznava predlagatelju postopka, subjektu vpisa, če ni hkrati predlagatelj ter osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Položaj udeleženca pa daje tudi osebam in organom, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka (drugi odstavek 17. člena ZSReg).

12. V konkretnem primeru sta bila pritožnika, da bi se jima priznal položaj udeležencev oz. upravičencev do vložitve pritožbe, dolžna zatrjevati in izkazati, da je bila z izpodbijanima sklepoma "prizadeta njuna pravica ali na zakonu temelječ interes". Izkazati sta torej bila dolžna svoj pravni interes za pritožbo kot splošno procesno predpostavko.

13. V tej smeri sta pritožnika v pritožbi navajala, da "sta družbenika subjekta vpisa/prevzemne družbe A. d.o.o. preko njune udeležbe v družbi C. GmbH" in da je zato z izpodbijanima sklepoma poseženo v njune korporacijske pravice kot družbenikov subjekta vpisa.

14. Navedenemu ne gre slediti, saj je družbenik subjekta vpisa A. d.o.o., v katerega korporacijska upravičenja bi (je) lahko bilo z sprejetimi odločitvami poseženo, le družba C. GmbH. S tem ko so bili poslovni deleži te družbe v subjektu vpisa zmanjšani, pa nikakor ni prišlo do "posrednega" zmanjšanja poslovnih deležev pritožnikov v subjektu vpisa, kot se to zatrjuje v pritožbi, saj jih v družbi A. d.o.o. nikoli nista imela - nista bila njena družbenika. Njun pravni položaj se torej z zmanjšanjem poslovnega deleža družbe C. GmbH v subjektu vpisa ni v ničemer spremenil, prav tako pa je tudi po pripojitvi ostal enak njun pravni položaj in velikost njunih poslovnih deležev v družbi C. GmbH.

15. Iz navedenega izhaja, da pritožnika v pritožbi nista podala takšnih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bilo z izpodbijanima sklepoma poseženo v njun pravni položaj in da imata za vložitev pritožbe pravni interes. Navedbe o njunem oškodovanju (v posledici pripojitve) za več kot 100.000,00 EUR pa očitno utemeljujejo zgolj njun ekonomski interes, ki pa legitimacije za vložitev pritožbe ne utemeljuje.

16. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 39. člena ZSReg pritožbo pritožnikov kot nedovoljeno zavrglo, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo.

17. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 18. členu ZSReg, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške registrskega postopka.

1 V tem delu pritožba niti ni določno opredeljena, zaradi česar je ni mogoče obravnavati. 2 "Z vpisom pripojitve v register nastanejo naslednje posledice: 1. premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo. Če ob pripojitvi obstajajo dvostranske pogodbe, ki jih nobena od pogodbenih strank še ni v celoti izpolnila, in zaradi pravnih posledic pripojitve na podlagi take pogodbe nastaneta kot vzajemni obveznosti: obveznosti prevzema, dobave ali druge podobne vzajemne obveznosti, ki so med seboj nezdružljive, ali katerih hkratna izpolnitev bi za prevzemno družbo pomenila nepravično breme, se obseg teh obveznosti pravično spremeni ob upoštevanju interesov obeh pogodbenih strank; 2. prevzete družbe prenehajo; in 3. delničarji prevzetih družb postanejo delničarji prevzemne družbe, razen v primerih iz 589. člena tega zakona. Hkrati preidejo pravice tretjih na delnicah prevzete družbe na delnice prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zaradi pripojitve, ali na pravice do morebitnih denarnih doplačil." 3 "Po vpisu pripojitve v register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena tega zakona. Tožnik, ki je pred vpisom pripojitve v register vložil tožbo za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa o soglasju za pripojitev, lahko brez soglasja toženca tožbo spremeni tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je nastala z vpisom pripojitve v register." 4 Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-280/06, Up-715/06, Up-729/06, z dne 15. 2. 2007, 5. točka obrazložitve. 5 Npr. sklep VSL IV Cpg 98/2006 z dne 24. 11. 2006, sklep VSL IV Cpg 585/2020 z dne 28. 10. 2020, sklep VSL IV Cpg 446/2020 z dne 23. 9. 2020, sklep VSL IV Cpg 1275/2011 z dne 25. 1. 2012, sklep VSL IV Cpg 239/2023 z dne 25. 5. 2023, sklep VSM I Cpg 133/2015 z dne 2. 7. 2015 6 Tako: dr. Saša Prelič, Uveljavljanje ničnosti združitve in delitve po vpisu v sodni register, Pravna praksa, št. 42/2005, str. 6-8.