20. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zavoda Čebela, Dnevno varstvo Karitas, Slovenske Konjice, družbe Sončni dom, Družba za storitve, d. o. o., Maribor, družbe Center za starejše občane Ormož, d. o. o., Ormož, družbe Zdravilišče Laško, d. d., Laško, družbe CONTRACO storitve, d. o. o., Vojnik, družbe DEOS, d. o. o., Ljubljana in Zavoda Dom Marije in Marte – Karitas, Logatec, ki jih zastopa Senka Š. Vrbica iz Ljubljane, na seji 20. decembra 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 48. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 2/04) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki izpodbijajo 48. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV-C), po katerem se koncesije javne službe na področju socialnega varstva, ki so bile podeljene za nedoločen čas, spremenijo v koncesije za določen čas. Pobudniki so družbe oziroma zavodi, ki so jim bile pred uveljavitvijo izpodbijane določbe podeljene koncesije za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše, nekaterim za nedoločen čas, drugim za določen čas. Navajajo, da izpodbijana določba bistveno posega v veljavna koncesijska razmerja, saj se nanaša na spremembo trajanja že vzpostavljenih koncesijskih razmerij na podlagi veljavnih koncesijskih pogodb. Ker naj bi izpodbijani 48. člen ZVS-C posegal v že obstoječa razmerja oziroma imel učinek za nazaj na že prej vzpostavljena pogodbena koncesijska razmerja, je po mnenju pobudnikov v neskladju s 155. členom Ustave.

B.

V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave in s prvim odstavkom 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena ZUstS določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega položaja.

Prvi odstavek 48. člena ZSV-C določa, da se koncesije javne službe na področju socialnega varstva, ki so bile podeljene za nedoločen čas, spremenijo v koncesije za določen čas, ki ga minister, pristojen za socialno varstvo, določi v predpisu iz spremenjenega 48. člena zakona kot čas trajanja koncesije za različne vrste storitev. Po drugem odstavku 48. člena ZSV-C izda organ, pristojen za podelitev koncesije, v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona po uradni dolžnosti odločbo, s katero določi čas trajanja koncesije v skladu s tem zakonom, pri čemer zlasti upošteva koristi uporabnikov storitev, vložena sredstva koncesionarja in dosedanje trajanje koncesijskega razmerja. Po tretjem odstavku 48. člena ZSV-C koncesija preneha po preteku roka, določenega v odločbi iz prejšnjega odstavka, ne glede na določbe koncesijske pogodbe.

Rok za izdajo odločb po drugem odstavku 48. člena ZSV-C je iztekel 31. 1. 2005. Na poziv Ustavnega sodišča so pobudniki pojasnili, da so prejeli nove odločbe o trajanju koncesije, vendar pravnih sredstev zoper te odločbe niso vložili. Odločbe so torej pravnomočne. To pa pomeni, da pobudniki za presojo izpodbijane določbe ne izkazujejo več pravnega interesa. Razveljavitev zakona bi namreč lahko začela učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Po 44. členu ZUstS se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Zgolj na nepravnomočna razmerja lahko učinkuje tudi ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča. Z morebitno ugotovitvijo neustavnosti izpodbijane določbe bi se zato lahko pravni položaj pobudnikov izboljšal samo, če bi pobudniki zoper odločbe, izdane na podlagi drugega odstavka 48. člena ZSV-C, vložili pravna sredstva, pa o njih še ne bi bilo pravnomočno odločeno, oziroma bi imeli pobudniki vložene ustavne pritožbe zoper posamične akte, ki bi temeljili na razveljavljeni zakonski določbi.

Glede na navedeno pobudniki niso izkazali, da bi se lahko z morebitno ugoditvijo pobudi izboljšal njihov pravni položaj. Ustavno sodišče je zato njihovo pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj