Jedro

1. Ker je delodajalec delavki odredil čiščenje v prostorih, kjer se nahajajo alergene snovi, ki škodujejo njenemu zdravju, je podana verjetnost terjatve, da je delavki odrejeno delo, ki ni v skladu z omejitvami odločbe ZPIZ.

2. Škoda, ki bi lahko nastala tožnici, če bi še naprej delala v prostorih z alergeni, ki JI škodujejo, je večja od škode, ki bi nastala delodajalcu zaradi težav pri organizaciji dela čistilk, tudi ima zaposleo večje število invalidov z zdravstvenimi in delovnimi omejitvami. Zato je izkaza predpostavka za izdajo začasne odredbe po 3. alinei 2. odstavka 272. člena ZIZ.

3. Če je potrebno v zapisniku na naroku kaj popraviti ali dodati, se to zapiše na koncu zapisnika (124/4. člen ZPP), z dovoljenem predsednika senata pa lahko stranke tudi same zastavljo vprašanja nasprotni stranki, pričam ali izvedencem (289/2. ZPP), pri čemer se na zahtevo stranke v zapisnik zapiše vprašanje, ki ga je senat zavrnil in vprašanje, na katero je bil prepovedan odgovor (289/4. člen ZPP). Če stranka teh možnosti ne izrabi, se ne more kasneje sklicevati na pristranskost sodišča pri zasliševanju tožnice in prič.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

S sklepom z dne 10.10.2005 (opr. št. II Pd 480/2005-28) je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: " 1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki nemudoma dodeliti drugo ustrezno delo čiščenja, kjer ne bo prahu, plinov, par, alergenov in drugih dražečih snovi dihal in kože, kjer ne bo prihajala v stik s predivom in ne bo delala v prisilnem položaju oz. se ne bo pogosto sklanjala ali dvigovala bremen nad 8 kg.

2. Za primer, da tožena stranka tožeči stranki ne bo odredila drugega dela skladno z odločbo ZPIZ št. 2 4 40554456 z dne

29.4.2003, se jo kaznuje z denarno kaznijo 1.000.000,00 SIT.

3. Ta začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v tej zadevi.

4. Ugovor zoper sklep ne zadrži postopka (pravilno izvršitve)." Zoper navedeni sklep je tožena stranka vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (z dne

3.11.2005) zavrnilo.

Tožena stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi oz. spremeni in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo pogojev za začasno odredbo in je z začasno odredbo odločilo o glavni stvari, ne da bi pred tem izvedlo ustrezni dokazni postopek. Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izkazala dovolj veliko verjetnost, da delo v okolju, kjer vsepovsod leži predivo, škoduje njenemu zdravju in da ji tožena stranka ni zagotovila ustreznega delovnega mesta. Sodišče ni strokovno usposobljeno za ugotavljanje, ali je ravno tisto predivo, ki se nahaja v poslovnih prostorih tožene stranke, povzročilo alergije tožnice in je očitno prezrlo nesporno dejstvo, da na njeno kožo vplivajo med drugim tudi prah, plini, pare, alergeni in druge dražeče snovi dihal in kože. Prezrlo je tudi dopis tožene stranke z dne

20.12.2004 invalidski komisiji, naj ta pisno pojasni dovoljene koncentracije prahu po meritvah MDK ter opredeli, s katerimi alergeni in drugimi dražečimi snovmi tožnica ne sme priti v stik.

Invalidska komisija tega ni storila, temveč je splošno odgovorila, da je tožnica sposobna za čistilko poslovnih prostorov. Sodišče je upoštevalo le izpoved tožnice in prezrlo vse dokazne predloge tožene stranke. Ni se opredelilo do navedb tožene stranke, da je tožnica sama "nastavila" dokaze, pri čemer gre za ponarejanje dokazov, kar je kaznivo dejanje. Tožnica hoče toženi stranki vsiliti organizacijo dela, ki bi njej najbolje ustrezala in postavlja sebe v vlogo vodje pri delodajalcu - njen cilj je majhen obseg čiščenja pisarn, brez čiščenja okolice, na breme in v škodo drugih čistilk. Sodišče je v celoti nekritično verjelo tožnici, pristop predsednice senata oz. način zasliševanja tožnice in priče pa je bil povsem različen. Sodišče je bilo izrazito pristransko - tožnico je zasliševalo dve uri in ji postavljalo vrsto vprašanj, priča F. V. pa je bila le na kratko zaslišana, saj je njeno zaslišanje trajalo le 20 minut, pri čemer sodišče priči ni postavljalo natančnejših in konkretnih vprašanj, nadaljnjih vprašanj pooblaščenki tožene stranke pa ni dovolilo, češ da je narok namenjen izključno odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe, ne pa odločanju o tožbenem zahtevku.

Sodišče od priče ni hotelo slišati argumentov, ki bi nasprotovali trditvam tožeče stranke. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka zaradi realizacije začasne odredbe ne bo trpela hujših neugodnih posledic, je zmotna. Sodišče nedopustno in nezakonito posega v organizacijo dela pri toženi stranki, saj predlaga delodajalcu zamenjavo čistilk, pri čemer si zamenjavo predstavlja preveč enostavno. Vse čistilke imajo določene omejitve zdravstvenih sposobnosti. Dodatno vključevanje nove čistilke bi bilo povezano s stroški. Tožnica je zaradi svojih zdravstvenih in delovnih omejitev nefleksibilna v smislu nadomeščanja drugih čistilk, kar povzroča motnje v organizaciji čiščenja in nejevoljo pri celotni ekipi čistilk, ki morajo delo opravljati namesto tožnice. Zaradi izvršitve izpodbijanega sklepa je tožena stranka na novo organizirala čiščenje svojih prostorov, saj je tožnici določila čiščenje prostorov, ki jih imajo v najemu trije inšpektorati in Okrajno sodišče v Litiji, kar ustreza le trem uram polnega delovnega časa, za preostalih pet ur pa je toženka sklenila pogodbo o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom z drugim delavcem, tožnico pa odredila na začasno čakanje na delo doma. Prvostopenjsko sodišče je izrecno prekršilo napotek, da ne more posegati v organizacijo dela. Tožeča stranka ni bila v bolniškem staležu od junija do oktobra 2005, vendar ji je tožena stranka izrekla že tretje opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe iz krivdnih razlogov zaradi številnih pritožb čez njeno čiščenje oz. kršitve požarne varnosti. Tožnica svoje slabo in nevestno delo skuša prikazati kot šikaniranje.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004). V ponovnem postopku je sodišče prve stopnje obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in odločilo na podlagi pravilne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa poudarja naslednje: Očitki tožene stranke o domnevni pristranosti predsednice senata v postopku glede načina zasliševanja tožnice in prič oz. upoštevanja dokaznih predlogov niso utemeljeni. Na vsebino zapisnikov stranke - vključno s pooblaščenko tožene stranke oz. zakonito zastopnico - niso imele pripomb in ugovorov, ki jih je sicer treba podati na obravnavi, saj se vse, kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti, zapiše na koncu zapisnika (4. odstavek 124. člena ZPP).

Vsebina zapisnikov ne govori v prid trditvam tožene stranke, obravnave so trajale daljši čas, zaslišanje tožnice oz.

predlagane priče pa je bilo očitno natančno in podrobno, na kar kažejo zapisane izpovedi. Stranke imajo tudi same možnost neposredno postavljati vprašanja pričam oz.

nasprotni stranki v skladu z določbo 2. odstavka 289. člena ZPP oz. možnost ugovorov na zapisnik, pri čemer se na zahtevo strank vpišejo tudi ugovori, ki jim ni bilo ugodeno (4. odstavek 124. člena ZPP). Če teh možnosti ne izrabijo, se stranke oz. pooblaščenci ali zakoniti zastopniki strank ne morejo naknadno sklicevati na pristranost predsednika senata oz. sodnika pri zasliševanju in protokolaciji izjav v zapisnik. Zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP torej niso podane.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 do 16/2004). Terjatev je verjetno izkazana. Iz doslej zbranih podatkov in izvedenih dokazov je razvidno, da je tožena stranka tožnici med drugim odrejala tudi čiščenje zunanjih prostorov oz. po

16.8.2005 čiščenje poslovnih prostorov v poslovni stavbi, kjer se občasno nahajajo ostanki preje in drugih alergenih snovi (oz. se te snovi nahajajo na dvorišču ob poslovnih prostorih), ki škodujejo tožničinemu zdravju. Navedeno kaže na to, da se tožnici res odreja delo, ki ni v skladu z omejitvami iz odločbe ZPIZ (glede na njeno diagnozo in dolgotrajni bolniški stalež, ki je očitno, kot izhaja iz zdravniškega potrdila, povezan s poslabšanjem zdravstvenega stanja zaradi vplivov delovnega okolja), kar pa se bo dokončno ugotovilo in razčistilo v nadaljnjem postopku. To velja tudi za vprašanje, ali je tožnica res "nastavila" dokaze in nato fotografirala poslovne prostore (kar zaenkrat še ni dokazano). Tudi vprašanje, ali je ravno predivo, ki se nahaja v poslovnih prostorih tožene stranke, tisto, ki povzroča alergijo tožnice, bo sodišče, ki samo res ni strokovno usposobljeno za ugotavljanje teh dejstev, v nadaljnjem postopku razčistilo z izvedbo predlaganih dokazov, po potrebi tudi ob sodelovanju sodnega izvedenca (medicinske stroke). Kljub navedenemu pa je treba pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je okoliščin, ki v tej fazi postopka govorijo v prid tožničinim trditvam, več kot tistih, ki dokazujejo nasprotno. Zato pritožbene navedbe tožene stranke, ki zatrjuje, da terjatev ni verjetno izkazana, niso utemeljene.

Po stališču pritožbenega sodišča je izpolnjen tudi pogoj iz

3. alinee 2. odstavka 272. člena ZIZ, zato pritožbi tudi s tem v zvezi ni mogoče pritrditi. Z začasno odredbo se toženi stranki ne nalaga nič drugega kot to, da tožnici zagotovi ustrezno delo glede na njene zdravstvene omejitve, takšna začasna odredba pa nikakor ne pomeni, da sodišče "nedopustno in nezakonito posega v organizacijo dela pri toženi stranki", kot navaja pritožba. Prav tako ne drži očitek, da naj bi si sodišče zamenjavo čistilk predstavljalo preveč enostavno, čeprav je nedvomno res, da je delo težje organizirati, če ima delodajalec na delovnih mestih večje število invalidov, ki imajo zdravstvene in delovne omejitve.

Tožeča stranka je nedvomno verjetno izkazala, da tožena stranka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Škoda, ki bi lahko nastala tožnici, če bi še naprej delala v prostorih, kjer lahko pride v stik s predivom oz. drugimi snovmi, ki lahko škodujejo njenemu zdravju, je večja od škode, ki bi lahko nastala toženi stranki zaradi težav pri organiziranju dela čistilk.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).