Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po prepričanju pritožbenega sodišča obremenjevanje nepremičnin v nobenem primeru ne spada med tekoče zadeve. Podžupanja zato v predmetni zadevi ni nastopala kot zakonita zastopnica občine, ampak kvečjemu kot njena pooblaščenka. Ker zemljiškoknjižnega dovolila ni izdal zakoniti zastopnik občine, dovolilu pa tudi ni bilo priloženo overjeno pooblastilo, s katerim bi zakoniti zastopnik pooblaščenko na ustrezen način pooblastil za izstavitev dovolila, je odločitev sodišča prve stopnje, ki vpisa ni dovolilo, pravilna.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Litiji zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil zavržen predlog za vknjižbo neprave stvarne služnosti, ker podpisnica pogodbe o ustanovitvi neprave stvarne služnosti podžupanja Mestne občine [...] za podpis pogodbe ni imela ustreznega pooblastila.
2. Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Okoliščin ter vsebine in oblike listin, ki bi izkazovale, da je podžupanja delovala kot zakonita zastopnica, ne določa noben predpis. Ko podžupanja deluje kot zakonita zastopnica (v odsotnosti župana), ne potrebuje nobenega pooblastila. V pogodbi pa je kot podlaga za zastopanje naveden sklep št. 032-0052/2019, ki je bil sodišču predložen. V nadaljevanju pojasnjuje, da je upravljanje s premoženjem izvirna pristojnost občine in da spada med njeno redno poslovanje, med posle upravljanja spada tudi obremenjevanje s stvarnimi pravicami. Pri tem občino zastopa župan, v njegovi odsotnosti pa podžupanja. V izogib nadaljnjim dvomom pa pritožnica prilaga še izjavo Mestne občine [...], iz katere izhaja, da je podžupanja delovala kot zakonita zastopnica občine in da podpis pogodbe spada med redne naloge župana. Gre za vpis služnostne pravice v korist osebe javnega prava, postopek pa traja že od leta 2021. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Podžupanja zastopa občino (zakonito zastopstvo) v odsotnosti župana in pri opravljanju tekočih zadev. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da vsebine in oblike listin, ki bi dokazovale, da je bil župan odsoten ali da gre za tekoče posle, ne določa noben predpis. Zemljiškoknjižni postopek je sicer res formalen in v njem ni prostora za prosto dokazno presojo, vendar to ne pomeni, da razlaga posameznih pravnih pojmov ni v pristojnosti zemljiškoknjižnega sodišča. Za odločitev v tej zadevi je namreč bistveno vprašanje, ali spada obremenjevanje nepremičnin med tekoče zadeve občine. Ne gre torej za neka sporna dejstva, ampak za razlago pojma "tekoče zadeve". Po prepričanju pritožbenega sodišča obremenjevanje nepremičnin v nobenem primeru ne spada med tekoče zadeve. Pritožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na izjavo župana, ki je bila poleg tega izdana 5.7.2023, predmetni zemljiškoknjižni postopek pa se je začel že 28.7.2021 (na stanje na ta dan se tudi opravi presoja utemeljenosti predloga).
5. Podžupanja zato v predmetni zadevi ni nastopala kot zakonita zastopnica občine, ampak kvečjemu kot njena pooblaščenka. Položaje, ko zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi pooblaščenec, ureja 34. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). V takem primeru mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen. Le tako zemljiškoknjižno dovolilo je popolno1. Po določbi četrtega odstavka 149. člena ZZK-1 pa je zemljiškoknjižno sodišče pristojno presojati popolnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ker zemljiškoknjižnega dovolila ni izdal zakoniti zastopnik Mestne občine [...], dovolilu pa tudi ni bilo priloženo overjeno pooblastilo, s katerim bi zakoniti zastopnik pooblaščenko na ustrezen način pooblastil za izstavitev dovolila, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).
1 Gre torej za problem, ki se nanaša na veljavnost razpolagalnega in ne zavezovalnega pravnega posla.