Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. čl. tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo pritožbo G.M., ki jo je vložil zoper sodbo opr.št. Pg 1 z dne 5.10.2010. Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da je bila v postopku podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. čl., in sicer stranki S. d.o.o. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje, saj ni res, da naj bi se zoper sodbo po pooblaščencu pritožil G.M., dejansko se je zoper njo po pooblaščencu pritožil S. d.o.o.. Obvezni sestavini pritožbe sta samo dve, in sicer: navedba sodbe in podpis pritožnika. V tem primeru je pritožba imela zahtevane elemente. Na njeni 6. strani je jasno navedeno, kdo se pritožuje, in sicer je podpisana „tožeča stranka – po pooblastilu“. Tožeča stranka je S. d.o.o., pooblastilo za njeno zastopanje pa je že bilo vloženo v spis. Isti pooblaščenec je to tožečo stranko zastopal že v postopku na prvi stopnji, tako ni moglo biti dvoma, da je bila pritožba vložena v imenu S.. Res je, da je na prvi strani pritožbe bilo navedeno, da je tožeča stranka S. d.o.o., nato pa je prišlo do tipkarske napake in je pod imenom tožeče stranke navedeno „namesto nje G.M.“- Da je pritožbo vložila stranka S. d.o.o. je jasno razvidno, saj je tako presodilo tudi naslovno sodišče pri izdaji Opomina za plačilo sodne takse za pritožbo, ki ga je pooblaščenec S. d.o.o. prejel 18.1.2011 in je opomin naslovljen na stranko S. d.o.o.. Sodna taksa za pritožbo je bila plačana v roku. Glede na pisno napako pa bi lahko sodišče kvečjemu ugotovilo, da se zoper sodbo pritožujeta tako S., kot tudi G.M. oziroma bi moralo pozvati stranke k izjasnitvi o tem, kdo je pritožnik. Z izpodbijanim sklepom je sodišče poseglo v pravico S. do pritožbe, katera mu je zagotovljena po 25. členu URS.
Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.
Čeprav se zoper izpodbijani sklep ni pritožila oseba, katere pritožba je bila z njim zavržena (tj. G.M.), ampak tožeča stranka, je pritožbeno sodišče vseeno njeno pritožbo obravnavalo kot dovoljeno, ker je štelo, da ima tudi tožeča stranka pravni interes za pritožbo (4. odst. 343. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), saj trdi, da je šlo dejansko za njeno pritožbo zoper sodbo, ne pa za pritožbo G.M..
V obravnavani zadevi je torej ključno vprašanje, kdo je vložil pritožbo zoper sodbo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da sta obvezni sestavini pritožbe samo dve, in sicer navedba sodbe, zoper katero se vlaga in podpis pritožnika (1. in 4. tč. 335. čl. ZPP). Kot je razvidno iz predmetne pritožbe, o prvi sestavini ne more biti dvoma, kar se pa tiče pritožnika, je na 1. strani navedeno: „Tožeča stranka: S. d.o.o. Ljubljana, sedaj namesto nje: G.M., ki ga zastopa odvetnik mag. B.H. ...“, na 6. strani pa: „tožeča stranka po pooblastilu“.
ZPP v 336. čl. določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. čl. tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. V okviru pravnega pouka sodbe z dne 5.10.2010, ki je oblikovan v skladu s 6. odst. 324. čl. ZPP, je bila tožeča stranka na navedeno zakonsko določilo opozorjena. Takšno opozorilo je njenemu pooblaščencu nalagalo povečano mero skrbnosti pri sestavi pritožbe, tako da njena vsebina ne bi mogla porajati dvoma o tem, katera stranka se je pritožila zoper sodbo. Glede na to sodišče tudi ni poseglo v ustavno pravico tožeče stranke do pritožbe in je očitek v navedeni smeri neutemeljen. Upoštevaje navedeno se tožeča stranka sedaj ne more sklicevati na to, da naj bi pri navedbi tožeče stranke prišlo do tipkarske napake. Glede na izčrpen pravni pouk in glede na določilo 336. čl. ZPP je moralo sodišče prve stopnje presojati pritožbo, kot je napisana in glede na njen konkreten zapis v relevantnem delu je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da pritožbe ni vložila v tej pravdi tožeča stranka, ampak G.M..
Po določilu 1. odst. 135. čl. Sodnega reda za odmero sodnih taks in izterjavo neplačanih taks skrbi vpisničar ali druga z razporedom dela sodišča določena sodna oseba. Ker torej to ni sestavni del sodnikovega odločanja, pritožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na okoliščino, da je opomin za plačilo sodne takse za pritožbo naslovljen na stranko: S. d.o.o. (ob tem, da je iz spisa razvidno, da je takso dejansko plačal G.M.).
Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.