Jedro

Z vidika odmere NUSZ relevantna relevantna namembnost zemljišča po občinskih prostorskih aktih, veljavnih v času odmere NUSZ, ne pa morebiti po predhodnih, neveljavnih prostorskih aktih, oziroma po načrtovanih, a še ne izvedenih spremembah teh.

Odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja ni izveden

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijano odločbo tožniku odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leto 2020 za v izreku navedene nepremičnine, med drugim za nepremičnino parc. št. ..., k. o. ... Ta je v izreku opredeljena kot nezazidano stavbo zemljišče ("nezazidano stanovanja"), NUSZ za to nepremičnino pa je bilo odmerjeno od površine 3.941,00 m2, in sicer v višini 1.647,89 EUR. Prvostopenjski organ je odločil na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84 in ZSZ), Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Odlok o NUSZ). Navaja, da je podatke za odmero NUSZ prejel od Občine Medvode, podatki pa so del evidence, ki jo vodi občina. Po 404. členu Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2) davčni organ izda odločbo o NUSZ po podatkih, ki mu jih posreduje občina.

2. Toženka je s svojo odločbo delno ugodila pritožbi zoper izpodbijano odločbo, in sicer tako, da je (med drugim) za nepremičnino parc. št. ..., k. o. ..., NUSZ odmerila od površine 3.557,00 m2, in sicer v višini 1.487,32 EUR. V preostalem je (vezano na navedeno nepremičnino) tožnikovo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da se je pri ponovni odmeri NUSZ za navedeno nepremičnino upoštevala zmanjšana površina. Nepremičnina leži na območju stavbnih zemljišč, kjer je dovoljena gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter kmetijskih gospodarskih objektov. Dodatno je za enoto urejanja prostora ... v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Medvode (v nadaljevanju OPN) določeno, da se gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt izda po izdaji uporabnega dovoljenja za obstoječe kmetijske objekte. Na tej parceli gradnja stanovanjskega objekta ni prepovedana, je pa postavljen navedeni pogoj. Dejansko rabo je treba razlikovati od namenske rabe. Šele če bo s spremembo prostorskega akta določena drugačna namenska raba, ne bo več podlage za odmero NUSZ. Predmetna nepremičnina izpolnjuje tudi pogoje komunalne opremljenosti, saj je iz v spis vloženih mnenj upravljavcev komunalne infrastrukture (Komunala A., d. o. o., z dne 22. 1. 2021, ter B., d. d., z dne 22. 1. 2021) razvidno, da je za predmetno zemljišče podana možnost priključitve na komunalno infrastrukturo, kot jo določa ZGO-1. Prav tako je možen dostop do javne ceste, saj obravnavana parcela leži neposredno ob javnih poteh ... in ...

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. ..., k. o. ..., ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v tem delu odpravi in samo na novo odmeri NUSZ, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Sklicuje se na določbe 218. in 218.b člena ZGO-1 in uveljavlja, da je občina predmetno nepremičnino pred časom opredelila kot stavbno zemljišče z namenom, da tožnik preseli kmetijo iz naselja. Nepremičnina leži izven vasi, sredi zemljišč, ki so po namenski rabi kmetijska. Opredeljena je kot stavbno zemljišče s podrobno namensko rabo SKk. OPN predmetno nepremičnino omejuje na gradnjo kmetijskih objektov, spremljajočih objektov za bivanje ter objektov za opravljanje spremljajočih dejavnosti na kmetiji. Za območje ... OPN določa dodaten pogoj, da se gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt izda po izdaji gradbenega dovoljenja za kmetijske objekte. Kmetijski objekti na tem območju morajo biti dodatno zasnovani in locirani tako, da smrad, hrup in mrčes ne motijo okoliških prebivalcev. Tožnik je od Občine Medvode dobil pojasnilo, da lahko predmetno nepremično razparcelira in nato več zazidljivih parcel proda, kar pa ne drži, saj OPN individualne stanovanjske gradnje na podrobni namenski rabi SKk in območju ... ne omogoča. Občina Medvode je prvostopenjskemu organu sporočila napačne podatke glede namena uporabe zemljišča, posledično je ta izdal odločbo, ki po vsebini ni skladna z OPN. Predmetna nepremičnina po namenu uporabe ni "nezazidano stanovanja", temveč sodi pod SKk - kmetije z dodatnim pogojem, pod katerim se gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt izda po izdaji gradbenega dovoljenja za kmetijske objekte. Tožnik posledično trdi, da za predmetno nepremičnino pogoj, da je odmera NUSZ mogoča, če je sprejet ustrezen prostorski izvedbeni akt, ni izpolnjen. Oba upravna organa sta podrobno vsebino OPN zanemarila, zato izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega prava, obenem je napačno ugotovljeno dejansko stanje.

5. Izpolnjevanja drugega pogoja, minimalne komunalne opremljenosti, prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ne navaja. Mnenja upravljavcev komunalne infrastrukture je občina pridobila in v upravni spis vložila šele 22. 1. 2021, kar pomeni, da prvostopenjski organ v času odločanja na prvi stopnji z njimi ni razpolagal. Teh mnenj zato toženka ne bi smela upoštevati, upošteva pa naj jih ne niti sodišče. Tudi sicer je imel zakonodajalec pri sprejemanju ZGO-1 v mislih priključke, ki že omogočajo individualen priklop na komunalne vode, ne pa zgolj hipotetične možnosti priklopa na te zaradi njihove morebitne bližine. Takšno stališče je že zavzelo tudi Ustavno sodišče v odločbi, U-I-286/04-46, skladno s katero je razlaga ZGO-1, po kateri se domneva, da sprejetje prostorskega akta pomeni komunalno opremljenost, neustavna. V obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedenih vsebinskih razlogov, na podlagi katerih bi lahko tožnik preveril dejansko možnost priklopa na komunalne vode, niti se upravni organ ni opredelil glede urejenega dostopa do cestnega omrežja. Tožnik se iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne more seznaniti z razlogi, ki so davčni organ vodili k takšnemu izreku, ravno tako se prvostopenjski organ ni poglobil v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega predpisa. Manjka tudi dokazni sklep, ki bi tožniku omogočal preveriti, ali njegovo dejansko stanje res ustreza pravnim normam. Zakonitosti izpodbijane odločbe se ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

6. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve odločb na obeh stopnjah.

7. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožnik vztraja pri razlogih iz tožbe.

8. Sodišče je v zadevi dne 5. 10. 2023 izvedlo glavno obravnavo, ki sta se jo udeležila tožnik (osebno) in toženka (po pooblaščencu).

9. Tožnik je na glavni obravnavi pojasnil, da je že leta 2013 vložil pobudo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča za zemljišče za možnost gradnje kmetije z namenom prestavitve kmetije iz vasi na dislocirano gradnjo sredi polja, in sicer zaradi negativnih vplivov kmetije na okolje ter zaradi ideje o postavitvi muzeja na prostem in kmetije odprtih vrat. Tudi Občina Medvode je tožnikovo pobudo podprla. Vse do prve odmere NUSZ so stvari potekale v smeri izvedbe projekta, šele ob odmeri NUSZ pa je tožnik ugotovil, da mu je občina zaračunala NUSZ za stanovanjski namen. Meni, da ima občina avtonomno pravico posredovati podatke toženki, zato bi lahko in bi morala upoštevati navedena dejstva in zaračunati NUSZ za eno hišo, kot je to predvideno v tožnikovem primeru. V razgovorih z občino je opozoril na neskladje in nepravilnost in izjavil, da v kolikor najdejo podobno zaračunavanje NUSZ v Republiki Sloveniji, je tudi sam pripravljen sprejeti odmerjeni znesek in ga poravnati. Tožnik je dalje pojasnil, kakšen je bil predlog prostorskega akta glede površin parcel ter da je predlog podpiral tudi tedanji župan Medvod. Po prejemu izpodbijane odločbe je takoj vložil zahtevek za povrnitev SKk v kmetijsko zemljišče za del v izmeri 5.000 m2, ki ga je predlagala občina. Čeprav je ta del še vedno opredeljen kot SKk, glede tega dela občina toženki ni podala podatkov za odmero NUSZ, kar kaže na njeno avtonomijo pri posredovanju podatkov. Odmera NUSZ je od začetka pa do odločbe, ki jo je tožnik prejel te dni za leto 2023, nesorazmerna, nepravilna in ni v skladu s tožnikovo osnovno pobudo, ki govori o kmetiji, za katero veljajo drugačna merila načrtovanja prostora, in sicer, da kmetija potrebuje 4.000 m2 za svoje manipulativne prostore in spremljajoče objekte, za stanovanjsko gradnjo pa le 400 m2. Ob upoštevanju teh dejstev bi bila odločba o NUSZ tudi v primeru tožnika primerljiva z ostalimi kmetijami v Republiki Sloveniji. Tožnik je pojasnil tudi, da je Ministrstvo za kmetijstvo dalo pozitivno dodatno mnenje k predlogu OPN, kjer eksplicitno dovoljuje spremembo namena iz kmetijskega zemljišča v SKk. Omenjeno ministrstvo nikoli ne bi dalo pozitivnega drugega mnenja k spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča v zemljišče za stanovanjsko gradnjo - razpršeno gradnjo, saj se parcela nahaja sredi polj, sprememba namembnosti pa je bila izvedena izključno za namen prestavitve kmetije iz vaškega jedra.

10. Toženka je na glavni obravnavi prerekala vse navedbe tožnika in vztrajala pri obrazložitvi upravnih odločb. Nasprotovala je dokaznim predlogom tožnika kot nepotrebnim. Sporna parcela leži na območju, označenem kot SKk, ki glede na določila 52. člena OPN spada v območje stanovanj, zato je bilo za to parcelo NUSZ odmerjeno pravilno. ZGO-1 v tretjem odstavku 218. člena ter Odlok o NUSZ v prvem odstavku 4. člena namreč kot pogoj za odmero določata, da je z izvedbenim prostorskim aktom dovoljena gradnja stanovanjskih stavb. Toženka se je sklicevala tudi sodbo tega sodišča, II U 224/2017-10 z dne 17. 4. 2019, kjer je iz 8. točke obrazložitve razvidno, da za odmero nadomestila zadošča že možnost priključitve na komunalno omrežje. Sklicevala se je tudi na tretjo stran mnenja Občine Medvode, št. MNE-0117/2020, kjer je navedeno, da sporna parcela meri 5.000 m2. Navedbe tožeče stranke na današnjem naroku je zavrnila kot nedovoljene tožbene novote.

11. Tožnik je na glavni obravnavi predlagal nove dokaze, in sicer predlog za prestavitev kmetije C. z dne 20. 9. 2013 s fotografijama, pobudo št. ... Občine Medvode z dne 14. 4. 2016, drugo mnenje k predlogu OPN Občine Medvode z dne 6. 6. 2018 in odgovor na tožbo toženke v upravnem sporu I U 1244/2022, z dne 17. 10. 2022. 12. Sodišče je kopije navedenih listin izročilo toženki. Ta je predložene listine označila kot materialno-pravno nepomembne, poleg tega pa je uveljavljala, da jih je tožnik predložil prepozno, česar ni ustrezno utemeljil. 13. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listino, ki je priloga tožbe na list. št. A1, ter v vse listine v upravnem spisu zadeve, vključno z izpodbijano in drugostopenjsko odločbo.

14. Dokazna predloga tožnika po vpogledu v listine, ki so priloga tožbe na list. št. A2 (odločba o odmeri NUSZ za leto 2021 z dne 26. 7. 2021) ter A3 (dopis tožnika Občini Medvode z dne 16. 7. 2021 v zvezi z odmero NUSZ za leto 2021) je sodišče zavrnilo kot nedopustna, ker gre za listine, ki v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta še niso obstajale (52. člen ZUS-11). Dokazna predloga po vpogledu v navedeni listini sta tudi nerelavantna, saj se z listinama dokazuje dejstva, ki za odločanje v predmetnem upravnem sporu niso relevantna - listini se namreč nanašata na odmero NUSZ za leto 2021, predmet presoje v predmetni zadevi pa je odmera NUSZ za leto 2020. 15. Dokazni predlog tožnika po njegovem zaslišanju je sodišče zavrnilo kot nedopusten (52. člen ZUS-1), saj tožnik tega dokaznega predloga v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe kot tudi v pritožbi ni predlagal, predlaganja tega dokaza šele v tožbi pa po presoji sodišča ni uspel upravičiti. Sodišče je kot nedopustne zavrnilo tudi dokazne predloge po vpogledu v listine, predložene na glavni obravnavi dne 5. 10. 2023. Tudi dokaznih predlogov po vpogledu v navedene listine tožnik tekom upravnega postopka ni podal, predlaganja teh dokazov šele na glavni obravnavi pa po presoji sodišča ni upravičil (52. člen ZUS-1). Navedeni dokazi so sicer nedopustni tudi zato, ker so bili predlagani po izteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, kot ga določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1. Prav tako so navedeni dokazi tudi nerelavantni. Kot je sodišče tožniku pojasnilo tudi v okviru materialno-procesnega vodstva na glavni obravnavi, je za odmero NUSZ relevantna namembnost zemljišča po veljavnih občinskih prostorskih aktih. Kako je potekala prestavitev kmetije, kako je potekala sprememba namembnosti zemljišča in kakšna so bila tožnikova pričakovanja s tem v zvezi oz. kakšna zagotovila mu je s tem v zvezi podala občina (na kar se nanašajo prve tri listine, predložene na glavni obravnavi), za odločitev v zadevi ni pravno relevantno. Prav tako za odločitev v zadevi ni relevanten potek upravnega spora, I U 1244/2022 z dne 17. 10. 2022, oziroma navedbe toženke v odgovoru na tožbo, podanem v navedeni zadevi, ki ga je na glavni obravnavi ravno tako predložil tožnik.

16. Tožnik je v zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov navedel, da želi, da je zaslišan v vseh nadaljnjih postopkih, navedene dokumentacije pa ni predal, ker je v danem trenutku pričakoval upoštevanje na glavni obravnavi in v tožbi navedenih dejstev in razsodbo v prid osnovni ideji današnjega procesa, to je prestavitvi kmetije izven vaškega jedra. Strinjal se je, da so predloženi dokazni predlogi res vloženi prepozno, vendar so po njegovem prepričanju za pravično razsodbo ključnega pomena. Sodišče sodi, da tožnik s predstavljenimi navedbami razlogov, ki bi upravičevali njegovo predlaganje novih dokazov v tožbi oz. na glavni obravnavi, ni uspel utemeljiti, zato izvajanje teh dokazov v skladu z 52. členom ZUS-1 ni dopustno.

17. Sodišče kot nedopustne tožbene novote (z vidika 52. člena ZUS-1 in prvega odstavka 28. člena ZUS-1) opredeljuje tudi dejstva, ki jih je tožnik zatrjeval na glavni obravnavi, pa jih v upravnem postopku in v tožbi ni zatrjeval. Nedopustno tožbeno novoto tako predstavlja zatrjevanje dejstev v zvezi s potekom prestavitve tožnikove kmetije, potekom postopka spremembe namembnosti zemljišča in pridobljenimi soglasji kot tudi glede tožnikovih pričakovanj s tem v zvezi oz. zagotovil, ki mu jih je s tem v zvezi podala občina. Zatrjevanja teh dejstev šele na glavni obravnavi tožnik po presoji sodišča ni uspel upravičiti, zato je z njihovim zatrjevanjem prekludiran (52. člen ZUS-1). Navedena dejstva za odločitev v zadevi sicer tudi niso relevantna, saj je (kot že pojasnjeno) za odmero NUSZ relevantna namembnost zemljišča po veljavnih občinskih prostorskih aktih.

**K I. točki izreka:**

18. Tožba ni utemeljena.

19. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe (v zvezi z drugostopenjsko odločbo) v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ za tožnikovo nepremičnino parc. št. ..., k. o. ... Tožnik v bistvenem uveljavlja, da za odmero NUSZ niso izpolnjeni pogoji iz druge alineje prvega odstavka 218.b člena ZGO-1, obenem uveljavlja tudi neobrazloženost izpodbijane odločbe.

20. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine z odločbo, št. U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014, med drugim odločilo, da se ta zakon razveljavi (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena tega zakona (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84, občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej ne glede na prenehanje veljavnosti Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in ZGO-1 (in uveljavitve Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 ter Gradbenega zakona - GZ), je (glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84, citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča ter občinske odloke, izdane na navedeni pravni podlagi.

21. ZSZ/84 določa, da se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje (prvi odstavek 60. člena). Tretji odstavek 218. člena ZGO-1 dalje določa, da se za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Smiselno enako določa tudi prvi odstavek 4. člena Odloka o NUSZ.

22. Iz druge alineje prvega odstavka 218.b člena ZGO-1 dalje izhaja, da se z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da so s tretjim odstavkom 218. člena tega zakona kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. 23. Sodišče s tem v zvezi najprej ponavlja, da je z vidika odmere NUSZ relevantna relevantna namembnost zemljišča po občinskih prostorskih aktih, veljavnih v času odmere NUSZ, ne pa morebiti po predhodnih, neveljavnih prostorskih aktih, oziroma po načrtovanih, a še ne izvedenih spremembah teh.

24. V zadevi je nesporno, da je z OPN tožnikova nepremičnina parc. št. ..., k. o. ..., po namenski rabi uvrščena med stavbna zemljišča, S - območje stanovanj, SKk - kmetije (površine za kmetije). Skladno s 117. členom OPN so površine za kmetije namenjene kmetijam in spremljajočim dejavnostim na kmetiji, na teh površinah pa je dopustno bivanje in kmetijstvo s spremljajočimi dejavnostmi. Med dopustne objekte na teh površinah sodijo tudi eno in dvostanovanjske stavbe. Iz posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za enoto urejanja prostora (EUP) ..., kjer se (kar je v zadevi ravno tako nesporno) nahaja predmetna nepremičnina, ob tem izhaja še zahteva, da se gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt izda po izdaji uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte.

25. Iz predstavljene vsebine OPN izhaja, da je na tožnikovem zemljišču parc. št. ..., k. o. ..., v nasprotju z drugačnim zatrjevanjem tožnika, dopustna (tudi) stanovanjska gradnja. Drži sicer, da morajo biti za to izpolnjeni določeni dodatni pogoji (ki so z OPN sicer določeni tudi za druge skupine stavbnih zemljišč), vendar pa tožnik ne uspe izkazati, da teh pogojev ne bi bilo mogoče izpolniti oz. da je stanovanjska gradnja na predmetni nepremičnini zaradi teh dejansko onemogočena. Ker gre pri predmetni nepremičnini tudi po presoji sodišča tako za zemljišče, za katero je (kot to zahteva druga alineja prvega odstavka 218.b člena ZGO-1) z OPN določeno, da je na njem dopustna gradnja določenih vrst objektov iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, in sicer stanovanjskih stavb, je s tem povezan pogoj za odmero NUSZ izpolnjen. Navedeno sta pravilno upoštevala tudi upravna organa, tožbeni očitek o s tem povezani nepravilni uporabi materialnega prava in napačno ugotovljenem dejanskem stanju pa po presoji sodišča ni utemeljen. Nerelevanten je tudi tožbeni očitek, da Občina Medvode za druge nepremičnine upravnemu organu ni posredovala podatkov za odmero NUSZ - takšno ravnanje občine, tudi če bi bilo izkazano (pa ni, saj je tožnik navedbe s tem v zvezi podal povsem pavšalno), v ničemer ne vpliva na ugotovljeno pravilnost posredovanja podatkov o tožnikovi nepremičnini parc. št. ..., k. o. ...

26. V zvezi s tožbenim očitkom o neobrazloženosti izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na komunalno opremljenost predmetne nepremičnine, sodišče pojasnjuje, da v skladu s prvim odstavkom 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) organ druge stopnje v primeru, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. V konkretnem primeru je toženka ob odločanju o tožnikovi pritožbi postopek dopolnila tako, da se je opredelila tudi do pridobljenih mnenj upravljavcev komunalne infrastrukture glede komunalne opremljenosti predmetne nepremičnine. Ker so bila navedena mnenja (sledeč upravnemu spisu zadeve) kot priloga mnenja občine o pritožbi še pred izdajo drugostopenjske odločbe posredovana tudi tožniku (slednji tudi sicer ne uveljavlja, da se glede teh ne bi mogel izjasniti), sodišče sodi, da je z upoštevanjem navedenih mnenj toženka ravnala v skladu z 251. členom ZUP in ni kršila pravil postopka (oz. tožnik nasprotnega ni uspel izkazati).

27. Toženka se v drugostopenjski odločbi sklicuje na določbo druge alineje prvega odstavka 218.b člena ZGO-1 ter ugotavlja, da je za predmetno nepremičnino podana možnost priključitve na komunalno infrastrukturo, pri čemer se sklicuje na že omenjena mnenja upravljavcev te (B., d. d., ter Komunala A., d. o. o.), ter da je za nepremičnino možen dostop do javne ceste, saj obravnavana parcela leži neposredno ob javnih poteh ... in ... Glede na predstavljeno toženka v svoji odločbi po presoji sodišča ustrezno pojasnjuje dejansko stanje in razloge, ki glede na (ravno tako ustrezno) pravno podlago narekujejo zaključek upravnih organov, da je pogoj za odmero NUSZ, ki se nanaša na komunalno opremljenost, v zvezi s tožnikovo nepremičnino izpolnjen. Tožbeni očitki o tem, da izpodbijane odločbe v navedenem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev pravil postopka, po presoji sodišča tako niso utemeljeni.

28. Skladno s četrtim odstavkom 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena (ki opredeljuje nezazidana stavbna zemljišča in je v tej sodbi že bila predstavljena) zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

29. Iz ustaljene sodne prakse tega sodišča (npr. iz sodb, I U 1616/2015 z dne 19. 1. 2017, II U 128/2016 z dne 13. 9. 2017, I U 217/2018 z dne 13. 12. 2018, itd.) izhaja, da že možnost izvedbe priključkov na omenjena javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe. Morebitno dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišč, ki niso v lasti zavezanca za plačilo NUSZ, še ne pomeni, da te možnosti ni. Pravna dopustnost priključevanja preko zemljišča v lasti drugega je namreč predmet presoje v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, ko je upravni organ v zvezi z zakonsko zahtevano minimalno komunalno oskrbo objekta dolžan preveriti, ali investitor izkazuje pravico graditi (6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1) tudi za posege na tujih zemljiščih, ki so povezani z zagotavljanjem minimalne komunalne oskrbe načrtovanega objekta. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča pa je odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja ni izveden (sodba, X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014).

30. Iz mnenj upravljavcev komunalne infrastrukture, na katere se v svoji (drugostopenjski) odločbi sklicuje tudi toženka, izhaja, da je predmetno zemljišče opremljeno z vodovodno infrastrukturo (na zemljišču je že urejen vodovodni priključek za namen opravljanja kmetijske dejavnosti) in da je eventualne objekte na navedenem zemljišču mogoče priključiti na obstoječe elektroenergetsko omrežje v bližini tega. Prav tako iz mnenja Občine Medvode izhaja, da predmetna nepremičnina leži neposredno ob javnih poteh ... in ... Kolikor dostop do javne ceste neposredno iz zemljišča ne bi bil mogoč, je tega mogoče zgraditi s pridobitvijo lastninske pravice na tuji nepremičnini, ureditvijo služnosti ali sodno določeno nujno potjo.

31. Po povedanem sodišče sodi, da sta upravna organa pravilno ugotovila, da je predmetno tožnikovo zemljišče komunalno opremljeno, saj je podana možnost priključitve na javno komunalno infrastrukturo, kot jo opredeljuje četrti odstavek 218.b člena ZGO-1. Ker gre pri tem za dejansko možnost priključitve na že obstoječo infrastrukturo, ki je bila že predana v upravljanje izvajalcu javne službe, ne pa za zgolj hipotetično možnost priključitve (ki bi temeljila zgolj na domnevni komunalni opremljenosti območja po prostorskem aktu), takšno stališče tudi ni v neskladju z odločbo Ustavnega sodišča, U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, na katero se sklicuje tožnik.

32. Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka:**

33. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov upravnega spora.

34. Odločitev o stroških tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Ta določa, da v tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.