Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se glasi: "Pritožbam tožnice, toženke ter stranskega intervenienta se delno ugodi in se sodba prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da se glasi:

1. Toženka je dolžna v roku 15 dni plačati tožnici 13.302,54 EUR (prej 3.187.820 SIT) in zamudne obresti v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti:- od 12.310,13 EUR (prej 2.950.000 SIT) od 5.11.2003 do plačila,- od 834,59 EUR (prej 200.000 SIT) od 25.4.2005 do plačila,- od 15,32 EUR (prej 3.671 SIT) od 13.10.2003 do plačila,- od 38,18 EUR (prej 9.150 SIT) od 10.9.2003 do plačila,- od 29,21 EUR (prej 6.999 SIT) od 12.9.2003 do plačila,- od 75,11 EUR (prej 18.000 SIT) od 14.3.2003 do plačila.

2. V presežku za znesek 18.986,81 EUR (prej 4.550.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.4.2005 do plačila in za znesek 71,86 EUR (prej 17.220 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.5.2003 do plačila se tožbeni zahtevek zavrne.

3.Toženka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožnici 2.360,06 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe toženki dalje. Tožnica je dolžna v roku 15 dni povrniti stranskemu intervenientu 97,50 EUR stroškov pravdnega postopka.

V ostalem se pritožbe zavrnejo in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba prvostopenjskega sodišča. Tožnica, toženka in stranski intervenient krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka."

II. V ostalem se revizija zavrne. III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

: Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 13.719,83 EUR (prej 3.287.820 SIT) odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti odmerjene pravdne stroške z zamudnimi obrestmi. V presežku za zneska 18.569,52 EUR (prej 4.450.000 SIT) in 71,86 EUR (prej 17.220 SIT) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je pritožbam obeh pravdnih strank in stranskega intervenienta delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 10.381,49 EUR (prej 2.487.820 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti odmerjene stroške pravdnega postopka in da se tožbeni zahtevek zavrne še za nadaljnjih 3.338,34 EUR (prej 800.000 SIT) z zamudnimi obrestmi. V ostalem je pritožbe zavrnilo ter v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in da je dolžna povrniti toženki in stranskemu intervenientu sorazmeren del njunih pritožbenih stroškov.

Proti zavrnilnemu delu sodbe pritožbenega sodišča je tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo vložila revizijo. Priznava, da sta sodišči o obsegu njene nepremoženjske škode pravilno ugotovili dejansko stanje, vendar pa sta ugotovljena dejstva premalo vrednotili in ji prisodili prenizko odškodnino. Obširno ponavlja ugotovitve izvedenca medicinske stroke in izpoved tožnice ter zatrjuje, da bi ji morali sodišči za telesne bolečine prisoditi še 5.842,10 EUR (prej 1.400.000 SIT) odškodnine, za strah še 417,29 EUR (prej 100.000 SIT) odškodnine, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti še 2.921,05 EUR (prej 700.000 SIT) odškodnine in za duševne bolečine zaradi skaženosti še 417,29 EUR (prej 100.000 SIT) odškodnine. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da naloži toženki še plačilo nadaljnje odškodnine v znesku 9.597,73 EUR (prej 2.300.000 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter povrnitev vseh njenih pravdnih stroškov, vključno z revizijskimi stroški.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki v odgovoru obrazloženo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na revizijo.

Revizija je delno utemeljena.

Ker z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.), je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč o obstoju, trajanju in stopnji tožničinih telesnih in duševnih bolečin ter strahu. Zato ni upoštevalo revizijskih trditev, ki od teh ugotovitev odstopajo.

Sodišči sta ugotovili, da je tožnica ob padcu na poledenelem pločniku 8.2.2003 utrpela prelom leve stegnenice med grčama. Okoliščine o obsegu posameznih oblik njene nepremoženjske škode so razvidne iz razlogov na peti do deseti strani sodbe prvostopenjskega sodišča in na šesti do osmi strani sodbe pritožbenega sodišča, zato jih revizijsko sodišče ne bo ponavljalo. Za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je prvostopenjsko sodišče odmerilo 7.511,27 EUR (prej 1.800.000 SIT) odškodnine, pritožbeno sodišče pa je odškodnino iz tega naslova znižalo na 5.424,80 EUR (prej 1.300.000 SIT). Odškodnino za strah, ki jo je prvostopenjsko sodišče odmerilo v znesku 1.251,88 EUR (prej 300.000 SIT), je pritožbeno sodišče znižalo na 625,94 EUR (prej 150.000 SIT). Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sta sodišči odmerili odškodnino v znesku 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Zahtevek za odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti pa je pritožbeno sodišče zavrnilo, ker je tožnici za vidne posledice poškodbe vseeno.

Pritožbeno sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah ustrezno upoštevalo merila iz 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 in nasl.). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upoštevaje navedena načela ugotovitve nižjih sodišč o tožničinih telesnih bolečinah in strahu tudi po presoji revizijskega sodišča ne upravičujejo višanja odškodnine za ti dve obliki nepremoženjske škode. Ker vidne posledice poškodbe pri tožnici ne povzročajo duševnega trpljenja, ta ni upravičena do odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.

Revizija pa utemeljeno izpodbija pravilno uporabo materialnega prava pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja tožničine življenjske aktivnosti. Zaradi zmanjšane gibljivosti levega kolka in skrajšave leve noge za 2,5 cm gre tožnica težko sama po stopnicah. Ker stanuje v četrtem nadstropju, sedaj le redko zapusti stanovanje. Ne more več voziti avta in ne more več sama v mesto. Tudi pri gospodinjskih delih je odvisna od tuje pomoči, saj lahko pospravi le posteljo. Pred poškodbo pa se je družila s sosedi in bila kljub svoji starosti (79 let) še precej vitalna. Njeno starostno obdobje je zato sedaj precej osiromašeno. Po presoji revizijskega sodišča je tožnica upravičena do celotne odškodnine, ki jo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v reviziji zahteva še v znesku 2.921,05 EUR (prej 700.000 SIT). Na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP je revizijsko sodišče reviziji delno ugodilo in sodbo pritožbenega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. V izreku o zamudnih obrestih je upoštevalo, da je bila z uveljavitvijo Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 56/2003 in nasl.) 28.6.2003 temeljna obrestna mera ukinjena. V ostalem je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Na podlagi drugega odstavka 165. člena, drugega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP je revizijsko sodišče ponovn o odločilo o stroških vsega postopka. Pri odmeri stroškov prvostopenjskega postopka je upoštevalo pravilno odmero stroškov nižjih sodišč ter okoliščino, da je bil zahtevek tožnice v višini 12.539,81 EUR (prej 3.005.040 SIT), kot ga je uveljavljala vse do njegovega zvišanja v vlogi z dne 25.4.2005, po temelju in višini v celoti utemeljen. Toženka ji mora zato povrniti vse stroške, ki so do tedaj nastali tožnici v znesku 2.226,84 EUR (prej 533.641 SIT, od tega je 3255 točk oziroma 358.050 SIT odvetniških stroškov, 4200 SIT materialnih stroškov, 30.591 SIT sodne takse za tožbo in 140.800 SIT stroškov za sodnega izvedenca). Toženka in stranski intervenient pa morata svoje pravdne stroške, nastale do 25.4.2005, v celoti kriti sama. Tožnica je upravičena še do sorazmernega dela stroškov prvostopenjskega postopka, ki so ji po ugotovitvah nižjih sodišč nastali od 25.4.2005 dalje. To so stroški v višini 22,95 EUR (50 točk po Odvetniški tarifi) za vlogo z dne 25.4.2005, 247,87 EUR (prej 59.400 SIT) za zastopanje na naroku 4.5.2005 ter 323,61 EUR (prej 77.550 SIT) stroškov sodne takse za sodbo. Od skupnega zneska teh stroškov 594,43 EUR ji je dolžna toženka povrniti le 243,72 EUR, saj je z zvišanim zahtevkom upoštevaje odločitev revizijskega sodišča uspela le z 41 % (s 3.150.000 SIT od zahtevanih 7.755.040 SIT). Sama pa je dolžna toženki in stranskemu intervenientu povrniti 59% pravdnih stroškov, ki so zaradi zastopanja po odvetniku na naroku 4.5.2005 toženki nastali v višini 187,28 EUR (prej 44.880 SIT), stranskemu intervenientu pa v višini 165,25 EUR (prej 39.600 SIT). Po pobotanju stroškov, ki so nastali med prvostopenjskim postopkom tožnici v znesku 2.470,56 EUR (2.226,84 EUR in 243,72 EUR) in toženki v znesku 110,50 EUR, je dolžna toženka povrniti tožnici 2.360,06 EUR. Tožnica pa je dolžna povrniti stranskemu intervenientu 97,50 EUR stroškov pravdnega postopka. Tožnici, ki je od pravdnih stroškov zahtevala tudi zamudne obresti, je revizijsko sodišče prisodilo zamudne obresti v skladu z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006. Tožničin uspeh z revizijo je revizijsko sodišče upoštevalo tudi pri odmeri stroškov pritožbenega in revizijskega postopka. Ker so tožnica, toženka in stranski intervenient s pritožbami uspeli v podobni višini (tožnica s 700.000 SIT od 2.300.000 SIT še zahtevane odškodnine, toženka in stranski intervenient pa z 800.000 SIT od 3.287.820 SIT prisojene odškodnine) in ker so jim tudi pritožbeni stroški nastali v podobni višini (toženkinih stroškov odgovora na tožničino pritožbo že pritožbeno sodišče ni priznalo), je revizijsko sodišče odločilo, da krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Pri odločitvi o stroških revizijskega postopka je revizijsko sodišče upoštevalo, da se stroški pravdnih strank za zastopanje po odvetniku glede na znesek, s katerim je tožnica uspela z revizijo (s 700.000 SIT, sedaj 2.921,05 EUR) in toženka z odgovorom nanjo (s 1.600.000 SIT oziroma 6.676,68 EUR) bistveno ne razlikujejo in je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.