Jedro

Možnost prekinitve stika oziroma prisotnost strokovnega delavca na stiku zaradi globine in resnosti otrokove stiske ne zadošča več. Otrok že ob napovedanem stiku manifestira zdravstvene težave, zaradi katerih je bil napoten tudi k psihologu. Psihosomatske težave so se pojavile tudi po stiku. Kadar pa se poskus stikov pod nadzorom CSD izjalovi in predstavlja za otroka izrazito psihično obremenitev, je treba režim stikov spremeniti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje svoj sklep z 20. 12. 2025 v II. točki (glede stikov med nasprotnim udeležencem in mld. A. A.) spremenilo na način, da se glasi:

"Osebni stiki pod nadzorom med nasprotnim udeležencem in mld. A. A. se začasno prenehajo izvajati.

Stiki med njima začasno potekajo preko pošte tako, da oče A. A. ob pomembnih praznikih (rojstni dan, božič, novo leto, velika noč) pošlje voščilnico ali pismo s krajšo vsebino oziroma darilo. A. A. lahko, če sam to želi, očetu po pošti pošlje voščilnico ali pismo.

Predaja pošte oziroma darila A. A. poteka preko Centra za socialno delo B., Enota X., kjer strokovni delavec centra preveri vsebino pošte oziroma darila in presodi, ali je vsebina primerna. Če je, preda pošto oziroma darilo predlagateljici, ta pa A. A. Če vsebina ni primerna, se pošta oziroma darilo vrne očetu. (I. točka izreka).

Odločilo je še, da v preostalem delu ostane sklep s 30. 12. 2025 nespremenjen (II. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa (III. točka izreka) in da se odločitev o stroških postopka zavarovanja pridrži do končne odločitve o glavni stvari (IV. točka izreka).

2.Zoper I. točko navedenega sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v tem delu razveljavi.

Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je A. A. v korist, da se stiki pod nadzorom do pridobitve izvedenskega mnenja začasno ukinejo. Mnenje je potrebno za končno odločitev glede stikov, ne pa za izvrševanje stikov pod nadzorom. Iz sklepa s 30. 12. 2025 izhaja, da strokovna oseba CSD, ki stik nadzoruje, A. A. daje občutek varnosti, predstavlja varovalni dejavnik in lahko stik tudi prekine, če zazna, da je A. A. v hudi stiski. Za takšno oceno strokovna oseba CSD ne potrebuje znanja sodnega izvedenca klinične psihologije. Stiki preko pošte A. A. niso v korist, zaradi izgube osebnega stika nasprotnega udeleženca z otrokom bi lahko prišlo do (še večje) odtujitve med njima, kar bi bilo A. A. v škodo. Nasprotni udeleženec se je vseh stikov pod nadzorom udeležil, razen dveh zaradi hospitalizacije in slabega psihičnega počutja. Sedaj se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo, zdravi se pri psihiatrinji, jemlje zdravila, naročen je na pregled pri klinični psihologinji in na samoplačniško individualno psihoterapijo. Sodišče vsega navedenega ni upoštevalo, predvsem se ni opredelilo do funkcije in namena stikov pod nadzorom, ki je ravno v tem, da je na stiku prisotna strokovna oseba, ki stik nadzoruje tako, da je otroku v korist.

3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Udeleženca postopka sta nekdanja zunajzakonska partnerja. Imata dva otroka, C. A. rojeno 2008, in A. A., rojenega 2018. Predlagateljica je 28. 7. 2025 zoper nasprotnega udeleženca vložila predlog zaradi zaupanja mld. otrok v varstvo in vzgojo, plačila preživnine in stikov. Predlagala je, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo njej, nasprotnemu udeležencu določi preživnina, stiki pa izvajajo pod nadzorom CSD, s postopno širitvijo glede na odziv otrok. Nasprotni udeleženec je v nasprotnem predlogu predlagal, da se otroka zaupata v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, stiki pa izvajajo vsak drugi vikend in nekatere dni med tednom.

6.Na predlog predlagateljice je sodišče prve stopnje 29. 10. 2025 izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da stiki začasno (tri mesece oziroma do drugačne odločitve sodišča) potekajo pod nadzorom CSD, in sicer prvi mesec dvakrat po eno uro, nato pa enkrat na teden po eno uro.

7.Po prejemu mesečnega poročila1 CSD o izvajanju stikov je sodišče 30. 12. 2025 izdalo novo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se osebni stiki pod nadzorom med nasprotnim udeležencem in C. A. začasno ukinejo in začasno potekajo po pošti, stiki med nasprotnim udeležencem in A. A. pa začasno potekajo pod nadzorom CSD vsakih štirinajst dni po eno uro.

8.S sedaj izpodbijanim sklepom je začasno odredbo s 30. 12. 2025 spremenilo tako, da se tudi osebni stiki A. A. začasno prenehajo izvajati in začasno potekajo po pošti na način, kot je razviden iz 1. točke izreka tega sklepa.

9.Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na mnenje oziroma poročila CSD kot strokovnega pomočnika sodišča.2 Iz njih izhaja, da se je prvi stik po sklepu z 29. 10. 2025 izvedel 17. 11. 2025, a se je na željo otrok končal po 15 minutah. Tudi naslednji predvideni stik pod nadzorom 15. 12. 2025 (takrat še z obema otrokoma) ni bil uspešen, ker C. A. in A. A. očeta nista želela videti.3 Stika, predvidena za 22. 12. 2025 in 29. 12. 2025, se nista izvedla zaradi razlogov na strani očeta.4 Prvi stik nasprotnega udeleženca z A. A. po sklepu s 30. 12. 2025, ki je bil predviden za 12. 1. 2026, ni bil uspešno izveden, ker je A. A. ob prihodu na CSD takoj in samoiniciativno izjavil, da stika z očetom ne želi. Strokovni delavci CSD so večkrat govorili z A. A. in pri njem prepoznali hudo in globoko stisko, ki se manifestira že v zdravstvenih težavah. Iz podatkov v spisu izhaja, da A. A. po stiku kaže izrazito stisko, joka, zavrača pogovor in tolažbo. Pred predvidenim stikom je žalosten, boli ga glava, trebuh, na dan stika ne želi v šolo. Zaradi psihosomatskih bolečin je bil obravnavan pri pediatrinji, ki ga je napotila na nujen pregled k psihologinji.

10.Po mnenju CSD je treba tudi stike pod nadzorom nemudoma prekiniti, ker se je stiska A. A. ob njihovem izvajanju še dodatno poglobila in bi s siljenjem k stikom zanj nastajala večja škoda, kot če zaenkrat osebnih stikov nima. Kot dodatni dejavnik tveganja je CSD izpostavil očetovo duševno zdravje in s tem povezano hospitalizacijo.

11.Pritožnik nanizanim ugotovitvam sodišča prve stopnje ne nasprotuje, ampak le vztraja pri osebnih stikih, saj je na njih prisotna strokovna oseba, ki stik nadzoruje tako, da je otroku v korist, ki lahko stik tudi predčasno prekine ali ga ne izpelje, če se ob času stika ugotovi, da je otrok v stiski. Opozarja tudi, da je sodišče prve stopnje v sklepu s 30. 12. 2025 zapisalo, da strokovna oseba CSD, ki stik nadzoruje, A. A. na stiku daje občutek varnosti.

12.S pritožbenim razumevanjem namena določitve stikov pod nadzorom se je načeloma mogoče strinjati, vendar pritožnik prezre, da v obravnavanem primeru ta namen kljub trudu strokovnih delavcev CSD nedvomno ni bil dosežen. Možnost prekinitve stika oziroma prisotnost strokovnega delavca na stiku zaradi globine in resnostistiske A. A. ne zadošča več. A. A. že ob napovedanem stiku manifestira zdravstvene težave, zaradi katerih je bil napoten tudi k psihologu. Psihosomatske težave so se pojavile tudi po stiku. Kadar pa se poskus stikov pod nadzorom CSD izjalovi in predstavlja za otroka izrazito psihično obremenitev, je treba režim stikov spremeniti.5

13.Ker so pritožbene navedbe neutemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14.O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 101. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve.

-------------------------------

1. Z 8. 12. 2025, iz katerega izhaja, da stiki pod nadzorom niso bili uspešni, ker se jih otroka nista želela udeleževati.

2. Sodba VSRS II Ips 682/2007 z 8.11.2007.

3. Po mnenju CSD sta bila otroka najverjetneje posredno izpostavljena nasilju kot priči očetovega nasilja nad materjo in se pri njima že kaže škoda na področju psihosocialnega razvoja. Zoper očeta teče postopek v zvezi sumom kaznivega dejanja nasilja v družini.

4. Hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici in slabše psihično stanje.

5. VSL sklep IV Cp 1446/2009 s 16.04.2009.