Jedro

Dejstva o toženkinem nerazpolaganju s ključem ključavnice so tudi edina pravno odločilna dejstva. Na podlagi ugotovitve, da toženka s takšnim ključem ne razpolaga, pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na vznemirjanje njegove lastninske pravice po toženki s tem, ko mu ne izroči ključa in na zahtevano izročitev ključa od toženke.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti v 15. dneh 559,98 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik), da tožena stranka (v nadaljevanju toženka) protipravno vznemirja lastninsko pravico tožnika s tem, ko mu ne izroči ključev vhodnih vrat stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 793/5 k. o. X. na naslovu A., in mu tako onemogoča vstop v njegovo solastniško nepremičnino, ter mu je toženka dolžna izročiti ključe od vhodnih vrat stanovanjske hiše na naslovu A. v roku 15 dni. Odločilo je tudi, da je tožnik dolžan toženki povrniti pravdne stroške v celoti.

2. Tožnik je v pritožbi uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, da se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi je zatrjeval, da toženka ni jasno in konkretizirano zatrjevala, da v vhodnih vratih nameščen ključ, ki ga je tja z namenom varovanja svoje družine namestil A. A., preprečuje tožnikov vstop v stanovanjsko hišo in da toženka ne razpolaga z novim ključem. Za navedeno tudi ni predlagala ustreznih dokazov. Tako tožniku ni bila dana možnost, da se o tem izreče, niti da predlaga nasprotne dokaze. Zato pa je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določila pravdnega postopka, ker je odločilo mimo trditvene podlage toženke. Četudi bi sodišče prve stopnje imelo takšno trditveno podlago pa ni z ničemer izkazano, da bi tožnik lahko prišel v hišo, ko A. A. in njegove družine ni doma. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je vstop tožniku preprečeval A. A. in ne toženka, ker sama ne razpolaga s ključem, neprepričljiv. Ob tem pa je sodišče prve stopnje tudi zmotno presodilo verodostojnost prič A. A. in B. B. Odnos teh prič do tožnika je izrazito odklonilen in negativen, s toženko pa sta močno povezani. Zato pa je odklonilno do tožnika bilo tudi njuno izpovedovanja. Pretirana skladnost izpovedb teh prič z izpovedbo toženke je neživljenjska in kaže na to, da so se pred pričanjem dogovorili, kako naj izpovedujejo. Sodišče prve stopnje je tako zmotno ugotovilo, da toženka ni razpolagala s ključem, čeprav je tožnik izročil A. A. tri ključe in da je vstop v stanovanjsko hišo preprečeval A. A. in ne toženka. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je bilo posledično zmotno uporabljeno tudi materialno pravo.

3. Toženka je v odgovoru na pritožbo zatrjevala, da so neutemeljene pritožbene trditve tožnika o podanih bistvenih kršitvah in zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih trditev je predlagala zavrnitev pritožbe in priglasila svoje pritožbene stroške ter zahtevala njihovo povrnitev od tožnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Že iz v obrazložitvi sodbe korektno povzetih navedb pravdnih strank v njunih, z datumi konkretno opredeljenih pripravljalnih vlogah in na naroku 25. 2. 2020, izhaja, da je na naroku 25. 2. 2020 tožnik zatrjeval, da toženka ne biva več v stanovanjski hiši na A., ker se je že pred več meseci preselila v B., toženka pa je takšne trditve potrdila in dopolnila, da se je v B. odselila že spomladi 2019. Na tem naroku sta sicer pravdni stranki pretežni del svojih navedb podali v zvezi z dogajanjem 10. 12. 2019, o katerem pa sta obe pravdni stranki skladno zatrjevali, da je tožnik s pomočjo svojih pomočnikov zamenjal ključavnico na vhodnih vratih stanovanjske hiše na A. ter namestil novo in si s tem zagotovil ključe teh vhodnih vrat. V nadaljnji pripravljalni vlogi z dne 18. 5. 2020 je tožnik navedel, da je ob zamenjavi ključavnice 10. 12. 2019 izročil dva ključa nove ključavnice sinu A. A., ki biva na tem naslovu, sicer enega zanj, drugega pa za toženko, če bi želela vstopiti v hišo, navedel pa je tudi, da od 10. 12. 2019 sam razpolaga s ključem ključavnice, ki je bila zamenjana, vendar zaradi zdravstvenih težav ne more preveriti, ali je ta ključavnica še vgrajena v hiši. Na njegove takšne navedbe je toženka s pripravljalno vlogo z dne 8. 6. 2020 odgovorila, da tožnik njej ključev ni izročil, niti jih ni izročil njeni stečajni upraviteljici. Na tožnikove navedbe v nadaljnji pripravljalni vlogi z dne 24. 6. 2020, da je ob poskusu vstopa v hišo maja 2020 ugotovil, da je ključavnica ponovno zamenjana, saj ni mogel vstopiti v hišo, pa je toženka v pripravljalni vlogi z dne 15. 7. 2020 navajala, da ključavnica ni bila ponovno zamenjana, je pa možno, da je bil ključ v ključavnici iz notranje strani in zato tožnik ni mogel vstopiti. Po tožnikovih ponovnih navedbah v pripravljalni vlogi z dne 21. 8. 2020, da tudi če nova ključavnica ni bila ponovno zamenjana, je predrugačena, saj v hišo ponovno ne more vstopiti, ker ključavnice ne more odkleniti, pa je toženka v pripravljalni vlogi 11. 9. 2020 navedla, da po njenem vedenju ključavnica ni bila zamenjana in da je toženka ni zamenjala, ker ne prebiva v sporni hiši in ni imela interesa zamenjati ključavnice, v hiši sicer živi sin z družino. Da toženka nove ključavnice ni zamenjala in ni ona tista, ki tožniku onemogoča vstop v hišo, je toženka zatrjevala tudi v pripravljalni vlogi z dne 26. 10. 2020. Glede na predstavljeno je tako toženka podala konkretizirane navedbe o tem, da ji po zamenjavi ključavnice 10. 12. 2019 tožnik ključa za odklepanje nove ključavnice ni izročil in ga nima ter da glede na to, da se je že spomladi 2019 izselila iz stanovanjske hiše na A. tožniku po zamenjavi ključavnice 10. 12. 2019 ni onemogočala vstopa v hišo, po njenem vedenju pa sicer ključavnica ponovno ni bila zamenjana. Zato pa so protispisni in neutemeljeni pritožbeni očitki tožnika, da sodišče za ugotavljanje takšnih dejstev ni imelo podlage v trditvah toženke ter da se zato tožnik do takšnih trditev toženke ni mogel izjaviti, ter s tem očitana podanost kršitev 2. in 7. člena ZPP in podanost kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Toženkino zanikanje, da ji je tožnik izročil ključe zamenjane ključavnice in zatrjevanje, da zato teh nima, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva. Zato pa je bilo trditveno (in dokazno) breme da toženka razpolaga s temi ključi, na strani tožnika. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik razen trditev, da je po zamenjavi ključavnice ključ nove ključavnice za toženko izročil sinu A. A., ni podal nobenih drugih navedb o okoliščinah toženkinega dejanskega prejema ključa, za svoje pomanjkljive trditve pa razen lastnega zaslišanja ni predlagal tudi nobenega drugega dokaza. Zato pa je na podlagi takšnih trditev tožnika, ki jih je zgolj z lastno izpovedbo o izročitvi ključa sinu A. A. potrdil tožnik, priči A. A. in B. B. pa sta povedali, da ključa toženki, ki se je že bistveno pred tem dogodkom odselila v B. in v hiši ne živi več, nista izročila, da pa ji ključa nihče ni izročil in z njim ne razpolaga pa je izpovedala tudi toženka, sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da toženka razpolaga s ključem zamenjane ključavnice. Takšni dokazni zaključki sodišče prve stopnje so življenjsko logični in pravilni in jih tožnik s pritožbenimi očitki o neprepričljivosti izpovedb prič zaradi njunega odklonilnega odnosa do tožnika in velike skladnosti z izpovedbo toženke, ne more omajati.

7. Navedena dejstva o toženkinem nerazpolaganju s ključem ključavnice so tudi edina pravno odločilna dejstva, ki jih je v zvezi s tožbenim zahtevkom tožnika ugotavljalo sodišče prve stopnje, kar je tudi jasno in pravilno obrazložilo v točki 39 in 40 obrazložitve. Na podlagi ugotovitve, da toženka s takšnim ključem ne razpolaga, pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na vznemirjanje njegove lastninske pravice po toženki s tem, ko mu ne izroči ključa in na zahtevano izročitev ključa od toženke. Pri tem pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno izpostavilo pritožnikov neobstoj pravnega interesa za postavljen tožbeni zahtevek glede na nesporno dejstvo, da ima sicer sam ključ te ključavnice.

8. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške, toženki pa je dolžan povrniti njene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Potrebni pritožbeni stroški toženke znašajo 559,98 EUR in jih predstavljajo sestava odgovora na pritožbo po tar. št. 21/1 OT 750 točk, 2 % administrativni stroški 15 točk, skupaj tako 765 točk oziroma (1 točka je 0,6 EUR) 459,00 EUR, ter 22 % DDV v znesku 100,98 EUR.