Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba in sklep I Cpg 1009/2000

ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.1009.2000 Gospodarski oddelek

javna listina dolgovni seznam nerazumljiv izrek
Višje sodišče v Ljubljani
19. oktober 2000
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Izpisek iz kontnih kartic DURS v povezavi z odločbami o odmeri prispevka za uporabo stavbnega zemljišča je javna listina, zato mora tista pravdna stranka, ki trdi, da so podatki v taki kartici napačni, to dokazati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se glasi: "Ugotovi se obstoj terjatve tožeče stranke Občine Litija proti toženi stranki T. p.o. - v stečaju, v višini 785.644,00 SIT", v ostalem delu pa se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 90.999,50 SIT v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v višini 54.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obresmti od 12.7.2000 dalje, v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe, pod izvršbo. Tožeča stranka je proti navedeni sodbi vložila pritožbo. V njej se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da ni dokazala obstoja terjatve ter z njegovo odločitvijo, da ne bo zaslišalo predlagane priče. Navaja, da sama nima vpogleda v kontne kartice, le-te in izterjavo po njih vodi davčna uprava. Sama torej ne more pojasniti, zakaj je do razlike prišlo. Listine davčne uprave so verodostojne listine, saj jih je izdal državni organ, uporabljive za samostojno izterjavo tudi v pravdnem postopku. Zato ni razloga, da bi se tem listinam ne verjelo (t.j. odmerne odločbe in kontni kartici), v kolikor pa je obstajal kakršenkoli dvom zaradi navedene razlike, pa bi sodišče moralo zaslišati predlagano pričo. Glede na to tožeča stranka predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala, kaj predstavljajo zneski po kontni kartici, zato je na podlagi pravila o dokaznem bremenu tožbeni zahtevek zavrnilo. Navedena ugotovitev in posledična odločitev prvostopenjskega sodišča nista pravilni. Tožeča stranka je kot dokaz za obstoj zatrjevane terjatve predložila odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč RUJP Izpostava Litija (v nadaljevanju odmerne odločbe) in izpisek iz kontne kartice DURS Izpostava Litija (v nadaljevanju izpisek iz kontne kartice) za toženo stranko. Navedene listine imajo v skladu s 1. odstavkom 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) značaj javnih listin. Bistvena lastnost takih listin je domneva o resničnosti tistega, kar se v njih potrjuje. Ta zakonska domneva ni neizpodbitna. Prizadete stranke imajo možnost dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (3. odstavek 224. člena ZPP). Šteje se torej, da je vsebina javne listine resnična, razen če prizadeta stranka ne dokaže nasprotnega. Tožena stranka verodostojnosti predloženih listin ni oporekala. Ugovarjala je le, da ne razume njenih postavk. Tak ugovor v smislu 3. odstavka 224. člena ZPP ni pravno relevanten za izpodbijanje verodostojnosti javne listine. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je vsebina odmernih odločb in izpiska iz kontne kartice resnična. Iz izpiska kontne kartice izhaja, da je na podlagi zneskov iz odmernih odločb in njim pripadajočih zamudnih obresti tožena stranka tožeči dolžna znesek v višini 3,125.310,00 SIT. Predmet tožbenega zahtevka predstavlja le del tega dolga in sicer znesek v višini 785.644,00 SIT. Preostali del dolga med strankama ni sporen. Tožbeni zahtevek tako predstavlja razliko med zneskom, ki ga je stečajni upravitelj v stečajnem postopku priznal in celotnim zneskom, ki ga tožena stranka dolguje tožeči stranki. Ni torej pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka dokazati, kaj predstavljajo zneski po kontni kartici. Izpisek je javna listina, iz nje izhaja navedeni dolg tožene stranke, slednja pa tudi ni izpodbijala njene verodostojnosti. V skladu z navedeno zakonsko domnevo je zato potrebno šteti, da zatrjevani dolg obstoji. Ker tožena stranka tudi ni dokazovala, da je dolg že plačala, je tožbeni zahtevek utemeljen. Na tej podlagi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena, zato je v skladu z določilom 2. točke 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku za glavnico ugodilo. Sodbe sodišča prve stopnje pa pritožbeno sodišče v delu, s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na "pripadke", ni moglo preizkusiti. Ni namreč jasno, kaj naj bi ti pripadki predstavljali. Zato izrek sodbe v tem delu ni razumljiv. To pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Zaradi nje je bilo treba po določbi 1. odst. 354. člena ZPP sodbo prve stopnje v tem delu razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pred odločitvijo o tem delu zahtevka bo moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati, da tožbo popravi oziroma dopolni; za tožečo stranko pa bo imelo smisel to storiti samo, če je kakšne pripadke prijavila v stečajnem postopku in bila zanje napotena na pravdo. Izrek o stroških temelji na določilu 1. odstavka 154. člena v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP. Ker je tožeča stranka uspela s celotnim glavnim zahtevkom, ji je tožena stranka dolžna povrniti vse stroške pravdnega postopka. Le-te je sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku in skladno z odvetniško tarifo. Tako je tožeči stranki priznalo 300 točk za sestavo tožbe, 500,00 SIT za poštne stroške, 150 točk za prisotnost na glavni obravnavi z dne 12.7.2000, 375 točk za sestavo pritožbe in 20 točk za poročilo stranki. Od priglašenih stroškov ni priznalo 100 točk za porabljeni čas na glavni obravnavi z dne 12.7.2000, saj se ta postavka po 1. odst. 13. člena Odvetniške tarife prizna le za vsake nadaljnje pol ure in ne za prve pol ure naroka (glavna obravnava tega dne je trajala le 20 minut) ter 50 točk za pregled sodbe, ker je ta strošek že zajet v priznanih postavkah sestave pritožbe in poročila stranki. Skupni znesek priznanih stroškov, povečanih za 19 % DDV od opravljenih storitev, tako znaša 90.999,50 SIT.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia