Jedro

Sodna poravnava, v kateri sta se stranki sporazumeli o obveznosti plačevanja uporabnine, bi lahko izgubila učinek in bi odpadla podlaga za izvršbo, če bi dolžnik zatrjeval in dokazal, da je prišlo do takšne spremembe okoliščin, da za plačilo dogovorjene uporabnine ni več podlage oziroma razloga, na primer če bi prišlo do razdelitve solastnine, ali do prenehanja uporabe nepremičnine v celoti (odpoved oziroma opustitev uporabe idealnega dela nepremičnine glede na naravo solastnine ne pride v poštev), ali do ustrezne drugačne ureditve razmerja med strankama. Z odpovedjo trajnega dolžniškega razmerja na način, kot je to storil dolžnik, pa učinka sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, ne more izničiti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izterjava zakonskih zamudnih obresti od zneska obresti 31,18 EUR od 26. 7. 2016 dalje do plačila in zakonskih zamudnih obresti od vsote glavnic 2.250,00 od 26. 7. 2016 do 28. 11. 2016, in se v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne.

II. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev upničinega stroškovnega zahtevka (drugi odstavek 2. točke izreka), zavrže. III. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu 1. točke izreka in v delu 2. točke izreka, ki se nanaša na povrnitev stroškov upnici (prvi odstavek 2. točke izreka), potrdi.

IV. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Pristojnost za odločanje v tej izvršilni zadevi je bila prenesena z Višjega sodišča v Kopru na Višje sodišče v Ljubljani s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 1464/2017 z dne 13. 7. 2017. 2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor z dne 14. 12. 2016 zoper sklep o izvršbi z dne 6. 12. 2016 (1. točka izreka) ter sklenilo, da je dolžnik dolžan upniku v 8 dneh povrniti stroške ugovornega postopka v višini 140,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (prvi odstavek 2. točke izreka), višji stroškovni zahtevek upnika z dne 2. 2. 2017 pa je zavrnilo (drugi odstavek 2. točke izreka).

3. Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), predvsem pa iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev izvršilnega postopka, upnici pa naj se naloži povrnitev dosedanjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Upnica je na pritožbo po pooblaščenki odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

5. Pritožba je delno utemeljena, delno neutemeljena, delno pa nedovoljena.

6. Višje sodišče je ob preizkusu odločitve v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od seštevka obresti v skupnem znesku 31,18 EUR od 26. 7. 2016 dalje do plačila in od seštevka glavnic 2.250,00 EUR od 26. 7. 2016 do 28. 11. 2016 in zavrnilo ugovor tudi glede tega dela, kršilo materialnopravno določbo 17. člena oziroma 21. člena ZIZ. Zato je podan ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega sodišče (prve in druge stopnje) na podlagi drugega odstavka istega člena pazi po uradni dolžnosti.

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 6. 12. 2016 dovolilo izvršbo, kot jo je upnik predlagal, torej zaradi izterjave dolga v višini 2.281,18 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2016 dalje do plačila. Pri tem pa je prezrlo, da znesek 2.281,18 EUR pomeni seštevek pet mesečnih glavnic po 450,00 EUR z zapadlostjo od 25. 7. 2016 do 25. 11. 2016 (skupaj 2.250,00 EUR) in obračunane obresti od posameznih glavnic od njihove zapadlosti do 28. 11. 2016, kar skupaj znese 31,18 EUR. Izvršba je bila torej dovoljena tudi za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od obresti, ki so se natekle do 28. 11. 2016, za kar v sodni poravnavi, ki je izvršilni naslov, ni podlage. Poleg tega je nepravilno dovolilo tudi izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 2.250,00 EUR od 26. 7. 2016 do 28. 11. 2016, torej od datuma začetka teka zakonskih zamudnih obresti od prve navedene glavnice v višini 450,00 EUR v II. točki predloga za izvršbo. S tem je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od posameznih glavnic, ki še niti niso zapadle, poleg tega pa so bile tudi že obračunane in je tako prišlo do podvajanja pri dovolitvi izvršbe.

8. Ker ima upnica glede zakonskih zamudnih obresti izvršilni naslov le, kolikor pride dolžnik v zamudo s posameznim plačilom uporabnine v višini 450,00 EUR mesečno z zapadlostjo 25. dne v mesecu za tekoči mesec, je višje sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v 1. točki izreka delno spremenilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik izrecno izpodbija sklep v celoti, višje sodišče pa ugotavlja, da nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve v drugem odstavku 2. točke izreka izpodbijanega sklepa, v katerem je zavrnjen stroškovni zahtevek upnice z dne 22. 2. 2017, kolikor presega ugoditvi v prvem odstavku iste točke izreka. V tem delu je namreč za dolžnika odločitev ugodna in izboljšanja svojega pravnega položaja niti ne more pričakovati. Pravni interes je predpostavka dovoljenosti pritožbe v skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče je zato pritožbo zoper del izpodbijanega sklepa, ki je za dolžnika ugoden, zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Neutemeljena pa je pritožba, kolikor se nanaša na nespremenjeni del 1. točke izreka izpodbijanega sklepa in na del 2. točke izreka, v katerem je dolžniku naloženo plačilo stroškov upnici.

11. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo, da ni pravno upoštevno dejstvo, da je dolžnik upnici poslal odpoved trajnega dolžniškega razmerja. Ta opredelitev ni v nasprotju z obrazložitvijo Višjega sodišča v Kopru v sodbi I Cp 695/2015 z dne 15. 3. 2016, ki je tudi to pritožbeno sodišče ne razume tako, kot jo interpretira dolžnik. Sodna poravnava, v kateri sta se stranki sporazumeli o obveznosti plačevanja uporabnine, bi lahko izgubila učinek in bi odpadla podlaga za izvršbo, če bi dolžnik zatrjeval in dokazal, da je prišlo do takšne spremembe okoliščin, da za plačilo dogovorjene uporabnine ni več podlage oziroma razloga, na primer če bi prišlo do razdelitve solastnine, ali do prenehanja uporabe nepremičnine v celoti (odpoved oziroma opustitev uporabe idealnega dela nepremičnine glede na naravo solastnine ne pride v poštev), ali do ustrezne drugačne ureditve razmerja med strankama. Z odpovedjo trajnega dolžniškega razmerja na način, kot je to storil dolžnik, pa učinka sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, ne more izničiti.

12. Pritožba je zato v prej obravnavanem delu neutemeljena in jo je višje sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v tem obsegu zavrnilo, sklep v nespremenjenem delu 1. točke izreka in posledično v prvem odstavku 2. točke izreka, ki se nanaša na plačilo stroškov upnici, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik, ki je s pritožbo uspel le glede dela stranske terjatve (in še to v okviru preizkusa po uradni dolžnosti), ne pa tudi glede odločitve o glavni stvari, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta, glede na vsebino sklepa in vsebino pritožbe, ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).