Jedro

Zastavni upnik nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine. Smejo sicer opravljati tudi nekatera procesna dejanja, zlasti lahko vlagajo pritožbe zoper sklepe, ki jih sodišče izdaja na poti do poplačila (sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, sklep o domiku...), vendar jim zakon ne daje pravice do vodenja postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Zastavni upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog zastavnega upnika za nadaljevanje izvršbe zoper odgovornega družbenika T. T. H. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ pravočasno pritožil zastavni upnik. Meni, da je odločitev sodišča napačna in nezakonita. Sodišče prve stopnje je povsem spregledalo, da je v času odločanja začel veljati Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. V skladu z določilom 496. člena ZFPPIPP in glede na dejstvo, da je bila družba izbrisana dne 31. 1. 2007, se za pravne posledice njenega prenehanja uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki v četrtem odstavku 27. člena določa, da se v primeru prenehanja po tem zakonu šteje, da so družbeniki gospodarske družbe, ki je prenehala obstajati z izbrisom iz sodnega registra, podali izjavo z vsebino po prvem odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah, to je izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti. V skladu z drugim odstavkom 394. člena ZGD lahko upniki terjatve do družbenikov uveljavljajo v enem letu po objavi izbrisa iz sodnega registra. Po podatkih sodnega registra je bil edini družbenik izbrisane družbe I. d.o.o. T. T. H. Najkasneje v trenutku, ko je sodišče s sklepom o izročitvi izbrisalo hipoteko zastavnega upnika, je zastavni upnik pridobil položaj stranskega intervenienta v tem postopku, ki ima upravičen interes za dokončanje postopka in poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve. Z umikom pritožbe je ne glede na umik predloga za izvršbo postal sklep o razdelitvi kupnine pravnomočen in bi ga moralo sodišče tudi izvršiti. Ker sodišče sklepa ne izvrši, je zastavni upnik upravičen predlagati nadaljevanje postopka. Meni, da po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi kupnine tudi morebitna ustavitev postopka ne more vplivati na pravico upnikov do poplačila. Zato predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu zastavnega upnika za nadaljevanje izvršbe ugodi, dolžniku pa naloži plačilo stroškov postopka. Vztraja tudi pri podredno vloženi pritožbi z dne 27. 12. 2007. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Sodišče prve stopnje je po opravljenem razdelitvenem naroku s sklepom z dne 11. 9. 2006 odločilo o poplačilu upnikov in zastavnega upnika. Ker je bil dolžnik po izdaji sklepa o poplačilu, a pred njegovo pravilno vročitvijo, na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99, v nadaljevanju ZFPPod) dne 31. 1. 2007 izbrisan iz sodnega registra, je upnik A. s.p. na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod dne 11. 4. 2007 predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka zoper edinega družbenika izbrisane družbe T. T. H., o čemer je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 10. 9. 2007. Kasneje pa je z vlogo z dne 30. 11. 2007 hkrati z umikom pritožbe zoper sklep o poplačilu umaknil tudi predlog za nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika, zato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 17. 12. 2007 umik pritožbe in umik predloga za nadaljevanje vzelo na znanje in izvršilni postopek upnika A. s.p. zoper ustanovitelja ustavilo. Po izdaji tega sklepa je zastavni upnik sodišču podal predlog za nadaljevanje izvršbe z ustanoviteljem izbrisanega dolžnika, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot nedovoljenega zavrglo. Prav ima sicer pritožba, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je v času odločanja o predlogu že pričel veljati Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007), ki v 496. členu določa, da se v primerih, ko je bila družba iz registra izbrisana pred 7. 4. 2007, za pravne posledice prenehanja uporabljajo določbe ZFPPod, zato ne drži ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da se zaradi določb Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 31/07) novi postopki ne morejo začeti. Je pa odločitev sodišča prve stopnje o nedovoljenosti predloga zastavnega upnika pravilna iz razloga, ker zastavni upnik nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine. Smejo sicer opravljati tudi nekatera procesna dejanja, zlasti lahko vlagajo pritožbe zoper sklepe, ki jih sodišče izdaja na poti do poplačila (sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, sklep o domiku...), vendar jim zakon ne daje pravice do vodenja postopka. Njihova udeležba je vezana le na prednostno poplačilo terjatve, ki jo imajo zavarovano z zastavno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe. Poplačilo njegove terjatve je tako odvisno le od pravnomočnosti sklepa o poplačilu, na kar pravilno opozarja pritožnik. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zastavnega upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje naj v nadaljnjem postopku odloči tudi o predlogu upnika v pristopni zadevi J.J. za nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika dolžnika), po pravnomočnosti sklepa o poplačilu (katerega naj pravilno vroča pravnemu nasledniku po začasni zastopnici) razdeli prejeto kupnino ter presodi, ali so izpolnjeni pogoji za obravnavanje pritožbe zastavnega upnika zoper sklep z dne 17. 12. 2007. Zastavni upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).