Jedro

Izpodbijani popravni sklep v pisnih pomotah predstavlja izvedbo tehnične narave potrebne zaradi vpisa v zemljiško knjigo. Dedič lahko deduje tisto premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti. Ne more pridobiti več pravic, kot jih je imel pred tem zapustnik. S sklepom o dedovanju pritožnica ni učinkovito pridobila lastninskih upravičenj na nepremičnini do celote, saj več pravic, kot jih ima zapustnik, ne more dobiti. Ravno pritožnica ima interes za izdajo izpodbijanega sklepa, saj bo tako realizirana lastninska pravica z vpisom v zemljiško knjigi na nepremičnini zapustnika, s sklepom o dedovanju pa tega ne bi mogla, saj bi zemljiškoknjižno stanje zaradi nemožnosti vpisa (zaradi neprimerne podlage) ostalo nespremenjeno in bi morala kvečjemu sama sprožiti drug ustrezen postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sklep o dedovanju z dne 19.12.2024 v I. točki izreka glede nepremičnine z ID znakom parcela ... 703/16 popravi tako, da se namesto "last zapustnika do celote", pravilno glasi "v skupni lastnini" in v III. točki izreka tako, da se zemljiški knjigi odreja, da izvrši naslednji vpis: "pri zapustnikovi nepremičnini v skupni lastnini z ID znakom ... 703/16 se vknjiži lastninska pravica na osebo A. A.".

2.Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje oporočna dedinja, zapustnikova žena A. A., ki predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi. V obširnejši pritožbi v bistvenem navaja, da je sklep o dedovanju z dne 19. 12. 2024, v katerem je med drugim sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino sodi sporna nepremičnina ... 703/16, last zapustnika do celote, že pravnomočen. Z izpodbijanim sklepom je sodišče poseglo v pravnomočni sklep o dedovanju na način, da je naknadno odločilo, da pritožnica ne deduje sporne nepremičnine v celoti, temveč skupno lastnino. S popravnim sklepom je omejilo obseg podedovanega premoženja pritožnice; njeno pravico je omejilo na nedoločen del nepremičnine, čeprav je bila sprva s sklepom o dedovanju njena pravica na nepremičnini celovita. Sodišče je vsebinsko poseglo v škodo pritožnice, saj je zmanjšalo podedovano premoženje. Zmotno je uporabilo določbo 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Popravni sklep se ne sme nanašati na oblikovanje volje sodišča, z njim ni dopustno popravljati ali dopolnjevati razlogov za odločitev. Takšen sklep ni sredstvo, s katerim bi bilo mogoče popravljati vsebinsko napačno odločitev sodišča, gre lahko le za odpravo napake oziroma pomote, ki se tičejo tehnike pisne redakcije. Iz zapisnika zapuščinske obravnave jasno izhaja ugotovitev sodišča, da zapuščina obsega tudi nepremičnino z ID znakom ... 703/16 last zapustnik do celote. Na naroku je ugotovilo, da je bil zapustnik izključni lastnik vseh nepremičnin in je bila volja sodišča, da pritožnica deduje vse nepremičnine v celoti. Šele v trenutku, ko je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju opravljalo vpis v zemljiško knjigo je ugotovilo, da sporna parcela ni last zapustnika do 1/1. Institut popravnega sklepa pa ni namenjen odpravi take napake. Sprememba obsega dedovanja predstavlja nedopusten vsebinski popravek prvotne odločitve, ki ga ni mogoče izvesti z izdajo popravnega sklepa. Četudi bi se štelo, da je bilo postopanje sodišča glede vprašanja obsega lastninske pravice napačno ugotovljeno, pa to lahko predstavlja pritožbeni razlog stranke, ki ima za to interes. Sodišče je nepravilno uporabilo institut popravnega sklepa za odpravo lastne napake pri vsebinskem odločanju, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju. S tem, ko je sodišče vsebinsko ponovno odločilo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je storilo tudi bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z izdajo popravnega sklepa je sodišče tudi povzročilo situacijo, ko se ugotovljeno dejansko stanje postopka, kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave, ne sklada več z vsebino izreka sklepa o dedovanju. Podan je stan kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3.Zakonita dedinja B. B. (sestra zapustnika), ki po zapustniku zaradi neuveljavljanja nujnega deleža ni dedovala ničesar, ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pravna podlaga izpodbijanega sklepa v zapuščinskem postopku je določba 328. člena ZPP, ki se uporablja v skladu s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Ta določa, da lahko sodnik kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (tu sklepa) z izvirnikom. Načeloma gre za institut namenjen odpravi očitnih napak in pisnih pomot, ki jih zagreši sodišče. Zapuščinski postopek je oficiozni postopek, v katerem sodišče odloča o dedovanju premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnika njegova last. V njem ne odloča o postavljenih zahtevkih, ampak ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kakšna je zapuščina in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. V tem postopku so pravila pomembno drugačna kot v adversarnem pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obravnavano situacijo mogoče podvreči pod to določbo, v smislu poprave pisne pomote, ki je nastala pri izdaji prvotnega sklepa o dedovanju. Sodišče lahko popravi pisne pomote tudi v pravnomočnem sklepu o dedovanju. Zato ni mogoče govoriti o kršitvi določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je sodišče ponovno odločalo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Gre le za vprašanje, ali so podani pogoji za izdajo popravnega sklepa.

6.Res je v sklepu o dedovanju ugotovljeno, da sodi v zapuščino po pokojnem nepremičnina z ID znakom ... 703/2016 do celote, ki jo kot tako podeduje pritožnica kot edina oporočna dedinja zapustnika, z izpodbijanim popravnim sklepom pa je sodišče prve stopnje spremenilo/popravilo prvi sklep le v tem, da se glede sporne nepremičnine lastniški položaj namesto do celote zapiše pravilno v skupni lasti in da se pri zapustnikovi nepremičnini v skupni lasti odredi zemljiški knjigi vknjižba lastninske pravice na pritožnico.

7.Dejstvo je, da so podatki v zemljiški knjigi o lastnini parcele št. 703/2016 ves čas enaki, in sicer je iz poizvedb, ki jih je opravilo sodišče prve stopnje že pred narokom za glavno obravnavo (glej priloga C6), razvidno, da je sporna nepremičnina v skupni lasti zapustnika. Temu dejstvu pritožnica ne nasprotuje. Kaj izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave, pri tem nima posebne/odločilne teže. Očitek "protispisnosti" (kot primer absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) je na mestu le takrat, kadar je podano relevantno nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin, za kar pa v danem primeru ne gre.

8.Sodišče prve stopnje je v odločitvi v sklepu o dedovanju zmotno zapisalo glede lastniškega položaja nepremičnine. S tem, ko je glede na pridobljene poizvedbe zmotno povzelo položaj lastniških upravičenj nepremičnine z odpravo te napake ni preseglo dopustne poprave s popravnim sklepom. Pritožba se sicer pravilno sklicuje na sodno prakso, ki opredeljuje, kdaj gre v luči zakonske določbe za odpravo tam opisanih napak in kdaj ne. Vendar pa je po presoji pritožbenega sodišča zmotna pritožbena teza, da je sodišče prve stopnje v danih okoliščinah primera z izdajo popravnega sklepa napačno uporabilo to procesno določbo. Ne gre za nekaj, kar sodišče prve stopnje ne bi smelo storiti. Izpodbijani popravni sklep v pisnih pomotah predstavlja izvedbo tehnične narave potrebne zaradi vpisa v zemljiško knjigo. Dejstvo je, da je sklep o dedovanju deklaratorne narave. Dedič lahko deduje tisto premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti. Ne more pridobiti več pravic, kot jih je imel pred tem zapustnik. S sklepom o dedovanju pritožnica ni učinkovito pridobila lastninskih upravičenj na nepremičnini do celote, saj več pravic, kot jih ima zapustnik, ne more dobiti. Izpodbijani sklep skupaj s prvotnim sklepom je kvečjemu pritožnici v korist, saj se bo sedaj zgolj udejanjilo (z vpisom v ZK) tisto, kar je pritožnica ob smrti zapustnika lahko podedovala. Ravno pritožnica ima interes za izdajo izpodbijanega sklepa, saj bo tako realizirana lastninska pravica z vpisom v zemljiški knjigi na nepremičnini zapustnika, s sklepom o dedovanju pa tega ne bi mogla, saj bi zemljiškoknjižno stanje zaradi nemožnosti vpisa (zaradi neprimerne podlage) ostalo nespremenjeno in bi morala kvečjemu sama sprožiti drug ustrezen postopek. Predlagateljica zaradi odločitve v tem postopku v tem pogledu ni v ničemer prikrajšana.

9.Ker pritožba ni utemeljena in pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPPv zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Sklep je mogoče popraviti kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti. Izdaja popravnega sklepa je del istega zapuščinskega postopka.

2Skupna lastnina se vpiše nerazdelno v korist vseh skupnih lastnikov.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 328, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.