Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Preizkus terjatev v stečajnem postopku je namenjen (vsaj delnemu) poplačilu ugotovljenih upniških terjatev v tem postopku. Če tega namena v stečajnem postopku ni mogoče doseči, ker razpoložljive stečajne mase ni, tudi nadaljnji preizkus naknadno prijavljenih terjatev nima nobenega pomena v predmetnem stečajnem postopku.
Res je sicer stranski učinek preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja tudi upnikova pridobitev izvršilnega naslova za priznane, pa še neplačane, terjatve tudi v primeru končanja stečajnega postopka, toda zgolj temu namenu ne sme in ne more biti podrejeno vodenje tega postopka osebnega stečaja, katerega primarni in bistveni namen je unovčenje stečajne mase in vsaj delno poplačilo upnikov.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče postopek osebnega stečaja končalo (1. točka izreka), upravitelja S. D. razrešilo (2. točka izreka), o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, odločilo tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 27. 11. 2014, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (3. točka izreka), naložilo stečajnemu dolžniku, da mora upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke izreka sklepa (4. točka izreka) in odločilo, da ima upravitelj po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila zadnjega dela nagrade, vključene v nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 142,05 EUR + DDV (5. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila upnica Republika Slovenija, uveljavljala pa je pritožbena razloga bistvenih postopkovnih kršitev in napačne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V postopku osebnega stečaja se smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1. do 5.10 ZFPPIPP (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP). Uporaba določb 378. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v drugem odstavku 383. člena ZFPPIPP, ki določa izjeme, za katere se določbe ZFPPIPP ne uporabljajo, ni izključena. Ker je po 382. členu ZFPPIPP namen vodenja postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, je za vodenje postopka odločilnega pomena obstoj stečajne mase, iz katere bodo upniki lahko vsaj delno poplačani. Prvostopenjsko sodišče pa je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da se stečajna masa ne bo oblikovala, iz izreka izpodbijanega sklepa (seznama neplačanih priznanih terjatev) pa izhaja, da ni prišlo niti do delnega poplačila upnikov.
5. Po prvem odstavku 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP sodišče na predlog upravitelja konča postopek osebnega stečaja, če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. V takem primeru se po petem odstavku 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP preizkus terjatev ne opravi.
6. Pritožnica ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se stečajna masa v predmetnem postopku ne bo oblikovala, izhajajoče iz končnega poročila upravitelja, da stečajni dolžnik nima v lasti premoženja, ki bi ga bilo mogoče unovčiti. Čim pa je tako, bi bilo nadaljnje vodenje postopka osebnega stečaja v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil začet, ob nadaljnji ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je bil dolžnikov predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavrnjen.
7. Preizkus terjatev v stečajnem postopku je namenjen (vsaj delnemu) poplačilu ugotovljenih upniških terjatev v tem postopku. Če tega namena v stečajnem postopku ni mogoče doseči, ker razpoložljive stečajne mase ni, tudi nadaljnji preizkus naknadno prijavljenih terjatev nima nobenega pomena v predmetnem stečajnem postopku. Stečajni dolžnik zaradi končanja stečajnega postopka ne preneha, če v postopku osebnega stečaja ni prišlo do odpusta obveznosti, pa tudi ne prenehajo terjatve upnikov v delu, v katerem v stečajnem postopku niso plačane iz razdelitvene mase (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Kljub temu, da mora sklep o končanju postopka osebnega stečaja po 396. členu ZFPPIPP vsebovati tudi odločitev o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja pa je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, pa je zmotno pritožbeno stališče pritožnice, da upravitelj še ni opravil vseh dejanj, ker ni skladno s 392. členom ZFPPIPP preizkusil naknadno, po izdanem osnovnem in prvem dodatnem seznamu preizkušanih terjatev, priglašene pritožničine terjatve.
8. Kot je bilo že obrazloženo, se po petem odstavku 378. člena ZFPPIPP preizkus terjatev ne opravi, čim je ugotovljeno, da stečajna masa ne zadostuje niti za delno poplačilo upnikov. Res je sicer stranski učinek preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja tudi upnikova pridobitev izvršilnega naslova za priznane, pa še neplačane terjatve tudi v primeru končanja stečajnega postopka, toda zgolj temu namenu ne sme in ne more biti podrejeno vodenje tega postopka osebnega stečaja, katerega primarni in bistveni namen je, kot je bilo že obrazloženo, unovčenje stečajne mase in vsaj delno poplačilo upnikov. Ker upravitelj glede na ugotovljeno dejansko stanje neobstoja stečajne mase za poplačilo upnikov ni bil dolžan preizkušati pritožničine naknadno prijavljene terjatve, se pokaže, da upravitelj tudi ni kršil določbe 392. člena ZFPPIPP o preizkusu naknadno prijavljene terjatve.
9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).