Jedro

Res je, da je odvetniška pisarna dne 12.10.2005 obvestila sodišče, da je tožeča stranka preklicala pooblastilo, vendar se mora po 2. odst. 99. čl. ZPP preklic oz. odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. To pa pomeni, da tak preklic za sodišče učinkuje šele, ko je sodišče o preklicu obveščeno.

Izrek

Pritožba se z a v r ž e .

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zahtevek tožeče stranke, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki 41.315,50 EUR, skupaj z 8 % zamudnimi obrestmi od 8.10.1989 dalje do plačila in ji povrniti nastale pravdne stroške, skupaj z zamudnimi obrestmi od datuma izdaje prvostopne odločbe dalje do plačila, vse v 15-ih dneh, da ne potrebna izvršba, zavrnilo, glede pravdnih stroškov pa odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi v znesku 1.584.932,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.9.2005 do plačila v roku 15 dni.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka po svojih pooblaščencih, odvetniški družbi D., d.n.o., in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zahtevku ugodi oz. zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je štelo, da tožeča stranka ni uspela dokazati povzročene škode po višini. Izvedenec, ki ga je sodišče prve stopnje imenovalo, sploh ni opravil naloge, kot mu je bila s sklepom z dne 18.4.2005 naložena. Izvedenec bi moral pregledati celotno finančno poslovanje in na podlagi podatkov, ki izhajajo iz celotne dokumentacije, podati izvedeniško mnenje, tega pa ni storil, ker je iskal le podatke o inkasu za Blac Jack in ruleto pri toženi stranki, teh podatkov pa ni dobil. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti vsaj določilo 216. čl. ZPP, če višine škode ni moglo ugotoviti iz podatkov, ki bi jih moral predložiti toženec, pa jih ni.

Pritožba tožeče stranke je prepozna.

V konkretnem primeru je imela tožeča stranka kot pooblaščenca odv. E. B.. Sodišče prve stopnje je po opravljeni glavni obravnavi z dne 23.9.2005 izdalo sodbo, ki jo je na naslov pooblaščenke tožeče stranke poslalo dne 11.10.2005. Ta sodba je bila pooblaščenki tudi vročena dne 13.10.2005. Dne 12.10.2005 pa je sodišče prve stopnje prejelo obvestilo odvetniške pisarne B., da je tožeča stranka dosedanji pooblaščenki dne 10.10.2005 preklicala pooblastilo za zastopanje in da zato vrača sodbo, ki naj jo sodišče prve stopnje vroči tožeči stranki. Ker je dne 19.10.2005 odvetniška pisarna D. sporočila, da ona zastopa tožečo stranko, je sodišče prve stopnje nato vročilo sodbo tej pisarni in je bila sodba tej pisarni vročena dne 25.10.2005. Pritožba te pisarne pa je bila, kot je razvidno iz spisovnih podatkov, priporočeno oddana na pošto dne 9.11.2005. Glede na to, da je bila dne 11.10.2005, ko je sodišče prve stopnje začelo postopek vročanja, odvetniška pisarna E. B. še pooblaščena za zastopanje, je po mnenju pritožbenega sodišča vročitev tej odvetniški pisarni veljavna in pritožbeni rok za pritožbo teče od dneva te vročitve, to je od 13.10.2005. Res je, da je odvetniška pisarna E. B. dne 12.10.2005 obvestila sodišče, da je tožeča stranka preklicala pooblastilo, vendar se mora po 2. odst. 99. čl. ZPP preklic oz. odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. To pa pomeni, da tak preklic za sodišče učinkuje šele, ko je sodišče o preklicu obveščeno. V konkretnem primeru se je to zgodilo dne 11.10.2005, potem ko je bila sodba sodišča prve stopnje že poslana dotedanji pooblaščenki odv. E. B.. Sodišče prve stopnje sicer po mnenju pritožbenega sodišča ni ravnalo pravilno, ko je sodbo ponovno vročilo novo postavljenim pooblaščencem, vendar pa zato pritožbeni rok ne more začeti na novo teči od te vročitve. Pritožbeni rok teče od prve vročitve, tako pa se pokaže, da je vložena pritožba prepozna. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo.