Jedro

Tožniku je bila s sklepom tožene stranke, potrjenim s sklepom komisije za pritožbe, zaradi napredovanja v naziv določena plača (v višini 29. plačnega razreda) skladno z določbami ZSPJS. Tožnik izpodbija sklepa kot nezakonita, ker ob prevedbi plače v letu 2008 ni bila upoštevana določba četrtega odstavka 88. člena ZPol, ki določa, da v primeru, če je zmanjšana delovna sposobnost posledica opravljanja z zakonom določenih nalog, policist obdrži plačo, ki jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodneje. V konkretnem individualnem delovnem sporu sodišče presoja zakonitost izpodbijanih sklepov tožene stranke, ne more pa posegati v predhodne sklepe tožene stranke, ki so dokončni in pravnomočni, niti ne presoja pravilnosti prevedbe v letu 2008, ki je predmet drugega delovnopravnega spora. Ker sta izpodbijana sklepa skladna z določbami ZSPJS in ZUJF in zato zakonita, je tožbeni zahtevek, s katerim tožnik izpodbija zakonitost teh sklepov, neutemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „ 1. Sklep tožene stranke št. … z dne 12. 6. 2012 v zvezi s sklepom Vlade Republike Slovenije, Komisije ... št. ... z dne 29. 8. 2012, se odpravi.

2. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožniku določiti plačo, tako da bo tožnik v svoji plači (vseh njenih elementih - zlasti po količniku, dodatkih, določbah o možnosti napredovanja, odpravi nesorazmerij, uvrstitvi v plačni razred in tudi vseh ostalih elementih plače) izenačen s plačo, ki bi jo prejemal, če bi na dan izdaje sklepa št. ... z dne 12. 6. 2012 zasedal delovno mesto „višji policist specialist...“ oziroma upoštevaje organizacijske spremembe pri toženi stranki in veljavne predpise glede na napredovanja temu delovnemu mestu enakovredno delovno mesto, pri čemer je dolžna tožena stranka pri določitvi plače upoštevati tudi vsa možna napredovanja v okviru delovnega mesta in druge dejavnike, ki vplivajo na določitev višine plače za celotno obdobje zaposlitve tožnika.

3. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.“ (točka I izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 417,50 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz razloga bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje kot razlog za zavrnitev zahtevka navaja, da sklep tožene stranke z dne 12. 6. 2012 in sklep komisije za pritožbe z dne 29. 8. 2012 temeljita na dokončnih in pravnomočnih odločitvah iz preteklih let, katerih sodišče kot tudi tožena stranka ne moreta na novo presojati. Navaja, da je tožena stranka tožniku ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki je tožnik ni podpisal, zato je tožena stranka 12. 6. 2012 izdala sklep, po katerem naj bi tožnik pridobil pravico do plače na podlagi napredovanja v višji naziv policist specialist I. skladno z zakonom, ki ureja interventne ukrepe za uravnoteženje javnih financ. S tem, ko je tožena stranka tožniku ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi in ne dodatek k veljavni pogodbi o zaposlitvi, je tožniku predlagala novo celostno ureditev medsebojnih delovnopravnih razmerij. S ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi se je dejansko prekinila kontinuiteta pravic, ki so bile tožniku priznane na podlagi prejšnjih dokončnih sklepov (tj. sklepov, ki so bili izdani na podlagi zavrnitve podpisa bodisi pogodb o zaposlitvi, bodisi aneksov k pogodb o zaposlitvi) in tako sodišče na te akte ni vezano in bi se moralo spustiti v presojanje ostalih trditev tožnika. Sodišče prve stopnje je zato, ker je zavzelo zmotno stališče, ni opredeljevalo do drugih vprašanj, niti ni izvajalo dokazov, ki jih je predlagal tožnik. Sklicuje se na navedbe in dokaze, ki jih je dal v pripravljalni vlogi z dne 17. 6. 2014. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka ponovno pojasnjuje, da je tožnik vselej, ko mu je bila v podpis ponujena pogodba o zaposlitvi, podpis le te zavrnil. Tako mu je bil namesto pogodbe o zaposlitvi vselej izdan sklep, tudi v letu 2008 pri prehodu na nov plačni sistem. Vprašanja zakonitosti prevedbe tožnikove plače v nov plačni sistem leta 2008 je predmet drugega delovnopravnega spora, ki še ni zaključen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala pritožba in skladno z drugim odstavkom 350.člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil tožnik pred napredovanjem upravičen do plače v višini 28. plačnega razreda, po napredovanju pa do plače v višini 29. plačnega razreda, kar je v skladu z določbo drugega odstavka 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji). Zato je sklep tožene stranke z dne 12. 6. 2012, potrjen s sklepom komisije za pritožbe z dne 29. 8. 2012, upoštevaje tudi določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, Ur. l. RS, št. 40/2012 in naslednji), zakonit. Tožnik izpodbija sklepa tožene stranke kot nezakonita, ker ob prevedbi plače v letu 2008 ni bila upoštevana določba četrtega odstavka 88. člena Zakona o policiji. Sodišče prve stopnje se je v konkretni zadevi postavilo na stališče, s katerim se pritožbeno sodišče strinja, da se v tem individualnem delovnem sporu presoja le zakonitost sklepa tožene stranke z dne 12. 6. 2012 in sklepa komisije za pritožbe z dne 29. 8. 2012, ne more pa posegati v predhodne sklepe tožene stranke, ki so dokončni in pravnomočni. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da se je tožniku s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi prekinila kontinuiteta pravic po prejšnjih sklepih in zato bi sodišče prve stopnje moralo presojati ostale trditve tožnika.

7. Tožnik je v skladu z Uredbo o napredovanju uradnikov v nazive (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS, št. 98/2008 in naslednji) s 1. 5. 2012 napredoval v višji uradniški naziv policist specialist I, v skladu s 3. členom Uredbe. Tožniku je bila na podlagi napredovanja v višji naziv ponujena v podpis pogodba o zaposlitvi, katere podpis je zavrnil, zato mu je bil izdan sklep, v katerem mu je bila določena plača v višini 29. plačnega razreda. S sklepom Vlade RS, Komisije za pritožbe je ob odločanju o pritožbi tožnika upoštevala določbe ZUJF in delno spremenila sklep z dne 12. 6. 2012. 8. Tožnik svojo pritožbo utemeljuje z dejstvom, da sta izpodbijana sklepa nezakonita, ker tožena stranka ob prevedbi plače v letu 2008 ni upoštevala določbe četrtega odstavka 88. člena Zakona o policiji (ZPol, Ur. l. RS, št. 49/98 in naslednji), ki določa, če je zmanjšana delovna sposobnost posledica opravljanja z zakonom določenih nalog, policist obdrži plačo, ki jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodneje. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da se v tem individualnem delovnem sporu presoja le zakonitost sklepov z dne 12. 6. 2012 in 29. 8. 2012, ki so zakoniti in se ne more spuščati v presojo predhodnih sklepov niti v presojo pravilnosti prevedbe v letu 2008, ki je predmet drugega delovnopravnega spora, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo nekatere dokazne predloge tožnika. Sodišče prve stopnje je imelo že v ostalih predlaganih in izvedenih dokazih dovolj opore za odločitev v sporni zadevi.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti ne razlogi, na katere je bilo potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da sam krije svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).