Jedro

Če sodišče odloča o delitvi solastne nepremičnine, mora upoštevati tudi ustrezne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki urejajo postopek za ureditev mej. Če je nepravdno sodišče zgolj preračunalo solastniške deleže v hektarje, potem ni odločbe o delitvi stvari, ki bi postala pravnomočna, čeprav so ti podatki navedeni v izreku sklepa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 24.6.1983, opr.št. N 135/81 - 12 v izreku dopolni tako, da se v 15.vrsti pod tč.2 doda novo besedilo: "in po geometerski odmeri parc.št. x - gozd 3 b.r. v izmeri 18000 m2" in v 27.vrsti pod tč.4 se za besedo "in" doda označba "novo nastala parc.št. x - gozd 3 b.r. v izmeri 27500 m2". V ostalem je pustilo izrek sklepa o razdružitvi v veljavi.Odredilo je še, da se po pravnomočnosti opravijo ustrezni vpisi v zemljiško knjigo.

Zoper takšen sklep se je pritožila M. M. in navajala, da meje v sklepu navedenih parcel niso odmerjene pravilno. V pritožbi je natančno opisala, katere meje niso odmerjene pravilno oz. v skladu z besedilom sklepa. M. Š. ml. in J. O. sta pri odmeri narekovala geodetu, kako naj odmerja.Zaradi takih nepravilnosti je pritožnica s kraja odmere odšla in zapisnika o odmeri ni podpisala. Po prejemu odločbe GU pa se je nanjo pritožila. O pritožbi ni dobila še nobenega odgovora, šele v izpodbijanem sklepu je prebrala, da je odločba o geometrski odmeri pravnomočna.

Pritožba je utemeljena.

Pravnomočen sklep o razdružitvi solastnega premoženja ima značaj razsojene stvari. Na vsebino odločbe se nanaša t.i. materialna pravnomočnost, ki ima dve funkciji, pozitivno in negativno.Negativna funkcija materialne pravnomočnosti pomeni, da stranke ne smejo ponovno uveljavljati, kar je pravnomočno odločeno, sodišče pa ne sme iste stvari na novo obravnavati in o njej odločiti. V pravnomočen izrek odločbe ni dovoljeno posegati, ga spreminjati ali dopolnjevati, razen če je dovoljeno in uporabljeno izredno pravno sredstvo. Predvsem pa ni dovoljeno o pravnomočni odločbi ponovno meritorno odločati ali naj se ohrani v veljavi ali ne. Sodišče prve stopnje pa je storilo ravno to in s tem v tem delu zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (11. točka 2.odstavka 354.člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP/77).

V izpodbijanem sklepu nadalje ni obrazloženo,čemu je sodišče prve stopnje dopolnilo sklep z dne 24.6.1983,kakšna in čigava stvar se razdružuje, ter po kakšnih kriterijih.V obrazložitvi sklepa je navedeno le, da je sodišče razdružilo solastno premoženje tako, kot je odločeno v izreku sklepa o razdružitvi z dne 24.6.1983;da sta J. O. in M. Š. ml. predlagala geometrsko odmero delov, ki so njima pripadli iz parcele x ;da je odmera pravnomočna; zato je sodišče izdalo tak sklep. Ni pa naveden razlog, zakaj je bilo potem potrebno dopolniti pravnomočen sklep o razdružitvi z dne 24.6.1993. Če odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je to nadaljnja absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (13.točka 2.odstavka 354.člena ZPP/77).

Že zaradi teh napak je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti (369.člen ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99).

Da pa bi se lahko nesoglasja med prizadetimi odstranila čimprej in v skladu s pravnim redom,ni odveč opozoriti na nekaj nadaljnjih ugotovitev, do katerih pa se je sodišče druge stopnje z ozirom na pomanjkanje obrazložitve dokopalo zgolj na podlagi in v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločbe.Pravnomočni sklep o razdružitvi solastne nepremičnine vl.št. x k.o.Andraž z dne 24.6.1983 je bil izdan na predlog vseh petih solastnikov. Očitno pa sodišče prve stopnje v tem postopku, začetem v letu 1981, ni popolnoma opravilo razdružitve, ker iz izreka sklepa izhaja, da je parc.št.x pustilo v solastni skupnosti J.O., Š. (sedaj M.) M. in M. Š. ml.. Ker v tem delu sodišče ni odločilo (je ni razdelilo), glede te parcele ni odločitve, ki bi lahko postala pravnomočna. Delitev nepremičnine se namreč opravi tako,da sodišče ob sodelovanju strank in po potrebi tudi izvedencev geometrov določi posamezne parcele tako, da se lahko določi en lastnik za vsak na novo določen del. Poskrbeti je treba nato za uskladitev podatkov o parcelah v zemljiškem katastru in nato še v zemljiški knjigi, kjer se tudi zagotovi, da novo nastale parcele z vpisom v nov vložek dobijo status samostojne nepremičnine. Potek teh opravil mora zagotoviti že sodišče, tako da so po pravnomočnosti sklepa o delitvi nepremičnine že znani posamezni lastniki parcel, nastalih na novo iz tiste nepremičnine, ki se je razdelila. Sklep o razdružitvi iz l.1983 pa je določil zgolj,da dobi Š.M. 2,40 ha parc.št.x, M.Š. ml. dobi 2,75 ha parc.št.x, J.O. pa dobi "srednji del" parc.št.x. S tem pa še zdaleč ni bila opravljena delitev nepremičnine, način delitve je ostal in je še vedno sporen.S sklepom iz l.1983 so bili zgolj na novo določeni solastniški deleži, izraženi preračunano v hektarje. Če je sodišče prve stopnje želelo odločiti o delitvi parc. št. x med tremi solastniki, bi moralo opraviti narok in se pri tem ravnati tudi po določbah, ki urejajo postopek za ureditev mej (134., 135. in 138. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP), ker se pri delitvi nepremičnine predpostavlja tudi razmejitev med novonastalimi deli. Postopek za delitev stvari se začne na predlog stranke. Sodišče prve stopnje je očitno štelo vlogo z dne 15.4.1996 J. O. in M. Š. ml. za takšen predlog. V ponovljenem postopku pa bo moralo najprej presoditi, ali je takšna vloga sploh v skladu s splošno določbo 21.člena ZNP, ki pravi,da mora predlog vsebovati opis razmerja oz.stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Izrecno glede predloga za delitev stvari pa je določeno, da mora vsebovati opis stvari, ki naj se deli, podatke o solastnikih in velikosti njihovih deležev ter imetnikih stvarnih pravic na stvari (119.člen ZNP).

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 3.točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP/77, v zv. z določbami 498 ZPP/99 in 37.člena ZNP.