Jedro

Tožnica v tožbi zahteva ugotovitvi, da je pravni posel neobstoječ, podredno pa, da je ničen. Ker se sodišče prve stopnje substancirano ni ukvarjalo s trditvami, s katerimi je tožnica konkretizirala navedena tožbena zahtevka, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

O b r a z l o ž i t e v: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo začasno odredbo, s katero se toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine parc. štev. AA, vl. štev. 729, k.o. B., njivo v skupni izmeri 11207 m2, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.

Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi ter podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe in tožbenih navedbah pojasnila, da kupoprodajne pogodbe ni podpisala. Pogodba temelji na ponarejenem notarskem pooblastilu. Izkazala je, da je tožena stranka v povezavi z nepremičninskim posrednikom in da je za njegove goljufije vedela. Nepremičninski posrednik V. D. izjave ni podal na UE Koper, temveč je poskrbel, da je izjavo podala tudi tožena stranka kot edini zainteresirani kupec. Tožnica je šele ob vpogledu v notarski spis ugotovila, da je V. D. zadnjo stran pogodbe pripel h kupoprodajni pogodbi. Opozarja na sklep I Cp 4697/2005 z dne 26.10.2005. Potrebno bi bilo upoštevati tudi podrejeno postavljeni zahtevek na plačilo kupnine.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica utemeljeno opozarja na številne okoliščine, ki so bile v izpodbijanem prvostopnem sklepu prezrte. Sodišče prve stopnje se je enostavno zadovoljilo z ugotovitvijo, da naj bi bila sporna pogodba sklenjena v predpisanem postopku prodaje kmetijskega zemljišča, v katerem se je na „prvo ponudbo objavljeno v septembru 2006 odzvala le tožena stranka.“ Ker se je postavilo na pravno zmotno stališče, da je „morebitno nezakonito ravnanje nepremičninskega posrednika pravno irelevantno“, se ni substancirano ukvarjalo s presojo drugih tožbenih trditev, ki jih pritožnica izpostavlja v pritožbi, in sicer predvsem: da pogodba temelji na ponarejenem notarskem pooblastilu, ki naj bi ga ponaredil nepremičninski posrednik V. D. in na ta način sklenil kupoprodajno pogodbo, da ni poslal izjave drugega kupca oziroma ponudnika M. na UE Koper, temveč je poskrbel, da je izjavo podala tožena stranka kot edini zainteresirani kupec v postopku, da je omenjeni nepremičninski posrednik prinesel tožeči stranki v podpis kupoprodajno predpogodbo s kupcem M., katero pa je tožeča stranka podpisala in nato ob vpogledu v notarski spis pri notarju D. F. ugotovila, da je V. D. zadnjo stran pogodbe nato pripel h kupoprodajni pogodbi št. 50/95, kjer se je kot kupec podpisala tožena stranka in da je tožena stranka vedela za protipravno ravnanje nepremičninskega posrednika. Pri tem je tožnica zatrjevala, da se je tožeča stranka v zemljiško knjigo vpisala na podlagi pravno neveljavnega zavezovalnega posla in je posledično, upoštevaje načelo kavzalnosti, pravno neveljaven tudi njen vpis v zemljiško knjigo. Tožnica ob teh okoliščinah v tožbi oziroma tožbenem zahtevku zatrjuje oziroma uveljavlja, da je pravni posel med njo in toženo stranko prvenstveno sploh neobstoječ, ker s toženo stranko ona ni sklenila oz. podpisala pogodbe temveč z M. in torej sploh ni izkazano soglasje volj (1), podredno pa, da je ničen zaradi zatrjevanega protipravnega ravnanja tožničinega pooblaščenca, ki je povzročilo, da do sklenitve veljavne prodajne pogodbe med pravdnima strankama ni prišlo (2). Povedano pa je lahko odločilno pri presoji predmetne tožbe oziroma tožbenih zahtevkov, ki jih uveljavlja tožnica. Prav tako se sodišče prve stopnje – nepravilno - ni ukvarjalo z verjetnim izkazom drugega podredno uveljavljanega tožbenega zahtevka na plačilo preostanka kupnine, saj je tudi v zvezi s tem zahtevkom tožnica uveljavljala izdajo začasne odredbe. Izpodbijani sklep v zvezi s tem tudi nima prav nobenih razlogov in se v tem delu ne da preizkusiti.

Ker se torej prvostopno sodišče ni ukvarjalo s celim sklopom pravno odločilnih vprašanj oziroma dejanskih okoliščin, pritožbeno sodišče ocenjuje, da na ta način storjene kršitve zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot posledice zmotne uporabe materialnega prava, pa tudi storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti. Zato je ugodilo pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. (1. odstavek 354. člena in 355. člen ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presojati verjetnost uveljavljanih terjatev upoštevaje vse zgoraj nanizane dejanske okoliščine zatrjevane v tožbi.

(1) Vsebinsko uveljavljana zmotna uporaba določbe 15. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

(2) Vsebinsko uveljavljana zmotna uporaba določbe 86. člena OZ.