5. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. B. iz C. na seji dne 5. oktobra 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 23/99, 40/04 in 95/04 – ur. p. b.), prvega odstavka 184. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04), 151. do 173.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 – ur. p. b., 2/04 in 36/04 – ur. p. b.) in 11. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79 – popr., 36/83, 46/86, 34/88, 1/90 – ur. p. b. in Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/2000, 93/01, 121/03 in 20/04 – ur. p. b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik navaja, da Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ) ni v skladu s Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS, št. 24/93, MP, št. 7/93 – v nadaljevanju MKPM) ter pravico do rehabilitacije in odškodnine iz 30. člena Ustave, ker ne ureja posebnega kaznivega dejanja mučenja v smislu MKPM. Izpodbija tudi prvi odstavek 184. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom, kar naj bi pomenilo kršitev 14. člena MKPM ter 33. in 34. člena Ustave. Pobudnik predlaga tudi oceno ustavnosti 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) in členov 151 do 173a Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Nasprotuje ureditvi, po kateri je država oproščena sodnih taks, hkrati pa lahko od nasprotne stranke, ki v pravdi ne uspe, zahteva povračilo stroškov, ki se v skladu s 16. členom Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97 in nasl. – ZDPra) obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Pobudnik navaja, da je zaradi takšne ureditve v neenakopravnem položaju, saj o oprostitvi plačila sodnih taks odloča sodišče na podlagi premoženjskega stanja in tak sklep lahko tudi prekliče, hkrati pa stroškov sodelovanja v postopku ne more obračunavati po tarifi o odvetniških storitvah, čeprav ima enako strokovno izobrazbo kot državni tožilec. Takšna ureditev naj bi po mnenju pobudnika kršila 2., 22., 23., 30. in 34. člen Ustave ter 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

B.

Pobudnik je Ustavnemu sodišču predlagal, naj "zaradi varstva pravic zasebnosti v primeru objave odločbe v Uradnem listu ne objavi njegovih osebnih podatkov". Ustavno sodišče je njegov predlog štelo kot predlog za prikritje identitete in mu ugodilo. Pobudnikova identiteta (ime, priimek in naslov) je tako v postopku pred Ustavnim sodiščem označena z namišljenimi kraticami.

Pravni interes za oceno ustavnosti navedenih predpisov pobudnik utemeljuje z dejstvom, da je dne 29. 7. 2003 vložil tožbo za povrnitev nepremoženjske škode zoper Republiko Slovenijo, ki jo je utrpel kot posledico izvršene prisilne hospitalizacije v letih 1999 in 2000. Odgovornost Republike Slovenije za škodo naj bi pobudnik utemeljeval tudi z zatrjevanjem o neizpolnjevanju obveznosti iz MKPM.

Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnikov. Ugoditev njihovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njihovega pravnega položaja (tako npr. Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X,76).

Pobudnik je bil prisilno hospitaliziran v letih 1999 in 2000, tedaj pa naj bi tudi prišlo do domnevnega mučenja. Vendar zgolj s pavšalnim zavzemanjem za drugačno normativno ureditev materialnega kazenskega prava pobudnik ne more izkazati pravnega interesa za oceno skladnosti KZ z MKPM.

Pobudnik tudi nima pravnega interesa za izpodbijanje prvega odstavka 184. člena OZ, saj predpis ne posega v njegov pravni interes, pač pa v pravni interes njegovih potencialnih dedičev. Tudi ti pa pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene določbe ne bi mogli izkazati zgolj z zatrjevanjem možnosti nastopa dejanskega stanu iz prvega odstavka 184. člena OZ, temveč le, če bi v konkretnem postopku zaradi povrnitve nepremoženjske škode prišlo do smrti pobudnika in posledično zavrnitve njegovega tožbenega zahtevka.

Iz navedb v pobudi izhaja, da je pobudnik oproščen plačila stroškov postopka za povrnitev nepremoženjske škode ter da ta postopek še ni končan. Glede na to pobudnik tudi ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje 11. člena ZST ter 151. do 173.a člena ZPP, saj ugoditev njegovemu predlogu ne bi v ničemer izboljšala njegovega sedanjega pravnega položaja.

Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za oceno skladnosti KZ ter izpodbijanih določb ZST in ZPP z Ustavo oziroma z MKPM, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj