Jedro

Pojem začasna plačilna nezmožnost (91. člen Zakona o davčnem postopku) pomeni, da je podan razlog objektivne narave, na primer, da je plačilna nesposobnost posledica neporavnanih obveznosti osebe, zoper katero je bil začet stečaj, ukrepov države, višje sile, drugih neporavnanih obveznosti do države.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18.12.2000. S to je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada MS z dne 9.7.1999, s katero ni bilo ugodeno tožnikovemu predlogu za odložitev plačila davčnega dolga za dobo 6 mesecev iz naslova dohodnine, davka iz dejavnosti in prometnega davka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na razloge tožene stranke (2. odstavek 67. člena ZUS) in navaja, da je bil tožnikov predlog z dne 18.11.1997, ki se sklicuje na plačilno nezmožnost zaradi neplačila tožnikovih računov s strani kupcev, utemeljeno zavrnjen. Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da ni pravne podlage za odpis davčnega dolga iz naslova prometnega davka niti za zmanjšanje davka za znesek obresti. V zvezi z možnostjo odložitve plačila davčnega dolga iz naslova dohodnine in davka iz dejavnosti pa je pravilno razlagal določbe 91. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 76/98, 82/98 in 91/98) in pravilno opredelil vsebino nedoločenega pravnega pojma - začasna plačilna nezmožnost - in dal tožniku možnost, da svoj predlog še dodatno pojasni in predloži dokaze o tem, ali je zatrjevana plačilna nezmožnost posledica neporavnanih zapadlih terjatev do oseb, zoper katere je bil začet stečajni postopek, ukrepov države (nova zakonodaja, nove dajatve), višje sile, neporavnanih zapadlih terjatev do Republike Slovenije in tudi predloži izpiske iz prometa in stanja na svojih žiro računih pri bankah in o stanju na žiro računu. Tožnik svojega predloga ni dopolnil, kot je bil pozvan.

Tožnik v pritožbi navaja, da mora sklep o prisilni izterjavi po 43. členu ZDavP vsebovati obvezne sestavine, tudi izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost. Vse te sestavine bi moral imeti tudi sklep prvostopnega organa v obravnavani zadevi, saj drugače ni mogoče kontrolirati višino dolga. Zatrjuje, da ni zavezanec za plačilo prometnega davka in predlaga, da se glede na vsebino navedenega člena ZDavP ugotovi stanje njegovega dolga.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet tega upravnega spora je odločitev o predlogu za odložitev plačila davčnega dolga z dne 18.11.1997, ki ga je tožnik obrazložil z navedbami, da davčne obveznosti ne more pravočasno plačati zaradi neporavnanih obveznosti s strani kupcev, da pa je v šestih mesecih pripravljen plačati nižji znesek, to je znesek dolga brez pripadajočih obresti, ker bi najel posojilo, če bi bil mogoč dogovor in bi bil "umaknjen" sklep o prisilni izterjavi.

Glede na takšno vsebino in okoliščino, ki jo navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, in sicer, da je o tožnikovi prošnji za odpis zamudnih obresti in odloga plačila glavnice iz naslova davčnega dolga bilo odločeno z odločbo z dne 2.12.1997, in da je v tej zadevi upravni spor končan z odločitvijo Vrhovnega sodišča, I Up 1231/2002-2 z dne 14.12.2004, je tudi po presoji pritožbenega sodišča bil v obravnavani zadevi pravilno uporabljen 91. člen ZDavP, ki določa pogoje za odložitev plačila davčnega dolga. Upravni spisi izkazujejo, da je bil tožnik pozvan, da pojasni okoliščine zatrjevane plačilne nezmožnosti in predloži dokaze o stanju na računu. Tožnik je v odgovoru navedel, da naj bi bil njegov račun blokiran in poslal kopijo tožbe, vložene na sodišče 5.9.1994, in izvršilni predlog z dne 8.10.1993, vendar brez dokazila o vložitvi. Navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izkazuje, da bi bil izpolnjen pogoj začasne plačilne nezmožnosti iz 91. člena ZDavP. Pravilno je tudi stališče, da ni podlage za odpis prometnega davka, razen iz razloga neizterljivosti (če zavezanec umre in ne zapusti nobenega premoženja, iz katerega bi se davki mogli izterjati) niti za znižanje davčne obveznosti z odpisom obresti.

Pritožbene navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev, ker z njimi tožnik ugovarja odmeri davčne obveznosti iz naslova prometnega davka oziroma vsebini sklepa o prisilni izterjavi, ti odločitvi pa nista izpodbijani v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.