Jedro

Skupnost etažnih lastnikov predstavlja relativno trajno dejansko skupnost, ki temelji na stvarnopravnih temeljih in je njene člane vedno mogoče identificirati glede na trenutna lastniška razmerja na delu stavbe. Sodna praksa je skupnostim etažnih lastnikov sodna praksa že večkrat podelila lastnost stranke v postopku in zgolj nepravdna narava konkretnega postopka ne predstavlja okoliščine, ki bi terjala drugačno obravnavanje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka tako spremeni, da se delno ugodi predlogu predlagateljice in se podeli sposobnost biti stranka etažnim lastnikom stavbe na naslovu K. 30 (ident. št. stavbe ...), etažnim lastnikom stavbe na naslovu K. 32 (ident. št. stavbe: ...), etažnim lastnikom stavbe na naslovu K. 34 (ident. št. stavbe: ...) in etažnim lastnikom stavbe na naslovu K. 36 (ident. št. stavbe: ...), sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za podelitev sposobnosti biti stranka etažnim lastnikom stavb na naslovu K. 30, 32, 34 in 36 v K., lastnikom prvega niza garaž, ki so zgrajene na zemljiških parcelah od ID znak ... do ..., in lastnikom drugega niza garaž, ki so zgrajene na zemljiških parcelah od ID znak ... do ... Predlagateljici je naložilo, da je dolžna dopolniti predlog tako, da navede imena, priimke in naslove etažnih lastnikov in lastnikov niza garaž, pojasni status zemljiške parcele št. ... k. o. ..., navede upravnika vsake od stavb za nasprotne udeležence in predloži ustrezno število izvodov predloga s prilogami za vse nasprotne udeležence.

2. Zoper 1. točko sklepa, to je v delu glede podelitve sposobnosti biti stranka, vlaga pritožbo predlagateljica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da etažnim lastnikom stavbe podeli sposobnost biti stranka postopka, podrejeno pa, da sklep sodišča razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da je na oddelek za etažno lastnino Okrajnega sodišča v Ljubljani vložila predlog za določitev pripadajočih zemljišč različnim stavbam v mestu K. V različnih postopkih je prejela različne odločitve, saj je okrajno sodišče v zadevah III N 98/2015, III N 100/2015 in III N 103/2015 njenemu predlogu ugodilo, v predmetni zadevi pa je odločilo drugače. Sodišče se ni opredelilo do obstoja sodnih odločb, na katere se je sklicevala predlagateljica, prav tako tudi ne do razlag pravne teorije, do postopkovnih in vsebinskih okoliščin. Iz ustavnega načela enakega varstva pravic izhaja pravica predlagateljice in na drugi strani dolžnost sodišča, da se do relevantnih navedb opredeli. Odstop od sodne prakse mora biti ustrezno argumentiran. Sodišče je hkrati s spremembo izpodbijane odločitve naložilo tudi popravo predloga, vendar zoper ta del sklepa predlagateljica nima pravnega sredstva. Sodišče je ravnalo preuranjeno, saj je rok za popravo predloga začel teči od prejema sklepa in se iztekel zadnji dan pritožbenega roka, čeprav o podelitvi sposobnosti biti stranka takrat še ne bo pravnomočno odločeno. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo, da če prizna lastnost biti stranka skupnosti etažnih lastnikov, bodo stranka tudi vsi etažni lastniki postopka. Gre zgolj za vprašanje, ali je treba označiti vsakega posebej, ali pa jim sodišče lahko kot skupnosti podeli sposobnost biti stranka in jih označuje z zbirnim imenom. Udeleženci postopka so v obeh primerih isti. Etažni lastniki nikoli niso nujni sosporniki, temveč samo enotni sosporniki. Predlog bi bil torej ustrezen tudi v primeru, če bi kot nasprotne udeležence predlagatelj navajal samo nekatere izmed etažnih lastnikov. Vsak etažni lastnik pa lahko v nepravdnem postopku sodeluje tudi sam. Za razlago 26. člena ZVETL, kot jo je podalo sodišče prve stopnje, ni nobene razumne utemeljitve. Sodišče tudi ni pojasnilo, kako je prišlo do zaključka, da ima predlagateljica nasproten cilj v postopku kot etažni lastniki. Zdi se, kot da je sodišče bolj sklepalo iz drugih primerov, saj v tem postopku na to ne kaže noben dokaz.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V obravnavanem postopku Občina ... kot predlagateljica skladno z določilom 30. člena ZVETL predlaga določitev pripadajočega zemljišča k večim stavbam na njenem območju. Sodišču tudi predlaga, da etažnim lastnikom posamezne stavbe in lastnikom dveh nizov garaž prizna lastnost stranke v konkretnem postopku na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

5. Sodišče lahko z učinkom za konkretni primer podeli sposobnost biti stranka nekomu, ki nima pravdne sposobnosti, če se ugotovi, da določena oblika združevanja izpolnjuje glavne pogoje za sposobnost biti stranka. Pri tem je pogoj obstoja premoženja le eden od indikatorjev povezanosti udeležencev, ne pa edini, saj je treba v vsakem konkretnem primeru tehtati okoliščine, od katerih je odvisna trdnost skupnosti, ki naj bi postala stranka. Skupnost etažnih lastnikov predstavlja relativno trajno dejansko skupnost, ki temelji na stvarnopravnih temeljih in je njene člane vedno mogoče identificirati glede na trenutna lastniška razmerja na delu stavbe. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je skupnostim etažnih lastnikov sodna praksa že večkrat podelila lastnost stranke v postopku (primerjaj odločbe VSL III Cp 2685/2014, VSL I Cpg 852/2010) in zgolj nepravdna narava konkretnega postopka ne predstavlja okoliščine, ki bi terjala drugačno obravnavanje. Namen ZVETL je med drugim tudi v hitrejšem urejanju postopkov glede stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, saj naj bi z intervencijskimi rešitvami omogočal za udeležence postopka čim enostavnejšo in hitrejšo ureditev nepremičninskih evidenc, tako glede dejanske etažne lastnine, kot glede zemljišč, ki so zunajknjižno postala last lastnikov stavb, po pravilih, uveljavljanih pred SPZ, pa to v zemljiški knjigi še ni evidentirano. Zakon naj bi torej poenostavljal reševanje omenjenih situacij, kar pa je zaradi množičnosti udeležencev pogosto neuspešno. Tudi omenjeni razlogi govorijo v prid odločitve, da se etažnim lastnikom posamezne stavbe podeli lastnost stranke v konkretnem postopku. Pritožbeno sodišče ob tem še opozarja, da takšno rešitev vsebuje tudi novi predlog Zakona o vzpostaviti etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVETL-1), po katerem naj bi se že na ravni zakona skupnosti etažnih lastnikov podelil status oziroma sposobnost stranke, ki bi jo zastopal upravnik, posamični etažni lastniki, ki želijo sami aktivno sodelovati v postopku, pa bi imeli možnost prijave samostojne udeležbe in bi v postopku nastopali poleg skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov (primerjaj spremenjeni 4. člen predloga ZVETL-1).

6. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je skupnostim etažnim lastnikom posameznih stavb v K. 30, 32, 34 in 36 podelilo položaj stranke v postopku (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Drugačna pa je po oceni pritožbenega sodišča situacija glede lastnikov garaž, ki niso del etažne lastnine, niti potrditvah predlagateljev ne gre za skupno lastnino etažnih lastnikov, zato jih tudi ne zastopa upravnik. Predlagatelj ni navedel posebnih atributov trdnosti in organiziranosti te skupnosti, ki bi se kazali bodisi v skupnem organu upravljanja ali skupnem zastopniku. Prav tako ni navedel, komu naj bi sodišče v obravnavanem primeru lastnikov dveh nizov garaž vročalo pisanja v konkretnem postopku. Tudi sodne odločbe, na katere se predlagatelj sklicuje v pritožbi, takšne situacije ne obravnavajo. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki lastnikom prvega niza garaž, zgrajenih na zemljiških parcelah z oznako ... do ..., in lastnikom drugega niza garaž, zgrajenih na zemljiškoknjižnih parcelah ... do ..., ni podelil sposobnosti biti stranka v postopku.