Jedro

Sporno zemljišče je določno opredeljeno, ocena o posedovanju s stališča 28. člena ZTLR pa ni stvar geometrske odmere. Sodišče druge stopnje pa se je opredelilo odklonilno do znova postavljenega predloga na zaslišanje geometra tudi s stališča 2. odstavka 352. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja "hasnovalne" meje med parcelo št. 477 k.o. M., ki je v lasti tožene stranke in parc. št. 505/1 iste k.o., ki je v lasti tožeče stranke tako, da bo potekala v razdalji 19,20 m od točke E sedanjega mapnega zarisa v smeri proti vzhodu in v podaljšku do točke, ki bo oddaljena 14 m od točke A sedanjega mapnega zarisa. S tem v zvezi je zahtevala od tožene stranke tudi izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Takšen tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi je tožeča stranka predlagala dopolnitev dokazovanja s primerjavo katastrskih podatkov, s podatki dejanske izmere spornih parcel. Pritožbeno sodišče pa se je postavilo na stališče, da tega dokaza ni mogoče več predlagati, glede na določbo 2. odstavka 352. člena ZPP. Res je sicer, da tožeča stranka med postopkom na prvi stopnji ni založila zahtevanega zneska za izvedbo tega dokaza, ker je slabega premoženjskega stanja, vendar pa bi moralo sodišče po določbi 153. člena ZPP oceniti, kakšen pomen ima v navedenih okoliščinah izvedba tega dokaza za izdajo pravične sodbe. Glede na razloge izpodbijane sodbe je očitno, da je izvedba tega dokaza bistvenega pomena. Tako je tožeči stranki bila odvzeta pravica, da bi dokazovala svoje trditve, s tem pa so bila bistveno prekršena pravila pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP, v zvezi z 2. odstavkom 352. člena ZPP.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka na spornem zemljišču na področju meje med parc. št. 477 in 505/1 k.o. M. uveljavlja svojo lastninsko pravico s sklicevanjem na priposestvovanje (21. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR - Uradni list SFRJ, št. 6/80) kot pridobitni naslov. O dejanskih ugotovitvah sprejetih na nižjih sodiščih, pa je že od leta 1953 obstojal o tem svetu med strankama spor, pri čemer pa sta toženca zemljišče uživala tako, da sta sekala drevje ali grabila listje. Posledica takih ugotovitev pa je pravna razlaga, da na strani tožeče stranke niso izpolnjeni pogoji po določbi 28. člena ZTLR za pridobitev lastninske pravice zaradi dobrovernega posedovanja stvari. Razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje ostajajo v tem okviru. Okoliščine, ki slede iz stališča pritožbenega sodišča, nanašajočega se na razlago zavrnitve v pritožbi tožeče stranke znova predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca geometra, zato nimajo teže, ki jim jo pripisuje revizija. V postopku na prvi stopnji je tožeča stranka ta dokazni predlog umaknila. Razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka na prvi stopnji se s tem problemom ne ukvarjajo. Sporno zemljišče je določno opredeljeno, ocena o posedovanju s stališča 28. člena ZTLR pa ni stvar geometrske odmere. Sodišče druge stopnje pa se je opredelilo odklonilno do znova postavljenega predloga na zaslišanje geometra tudi s stališča 2. odstavka 352. člena ZPP. Vendar pa taka opredelitev na samo odločitev ni vplivala; obvelja, da ugotovljena dejanska podlaga, ki se med drugim nanaša tudi na dopis geodetske uprave iz M. z dne 8.12.1989 (od leta 1904 dalje ni bilo sprememb meja na spornem območju) ne omogoča niti sklepanja o morebitnih drugačni pravni podlagi - morebitni spremembi katastrskih elementov - za pridobitev lastninske pravice na spornem svetu. Pri tem bi umik tožbe v zadevi P 28/85 prvega sodišča morda celo narekoval ustrezno procesno rešitev tudi v tej pravdi.

Izpodbijani sodbi torej ni mogoče očitati v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 2. točki 1. odstavka 385. člena ZPP. Ker je pravilna uporaba materialnega prava že obrazložena in ker v pravdi tudi ni bilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) in ZTLR, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).