Jedro

Čeprav tožnik v vlogi za uveljavitev pravic iz javnih sredste kot družinskega člana ni navedel invalidnega sina, rojenega 29. 6. 1989, torej ob vložitvi zahteve ne le polnoletnega, temveč celo starejšega od 26 let, v predsodnem postopku ni bilo nobene potrebe, še manj dolžnosti organa za opozorilo, naj sina navede kot družinskega člana. Tudi če bi ga navedel, ga namreč glede na dopolnjeno starost 26 let, tožnik ni dolžan preživljati in se ga zato po 10. členu ZUPJS ne more šteti za družinskega člana. Pomeni, da v predsodnem upravnem postopku tožnikov sin pravilno in zakonito ni bil upoštevan pri ugotavljanju materialnega položaja družine, temveč sta bila pravilno upoštevana le tožnik in zunajzakonska partnerka.

Tudi če se zunajzakonska partnerka, sicer invalid III. kategorije in vpisana v evidenco brezposelnih oseb, zaradi dejanske nezmožnosti za delo, ne bi štela kot aktivna oseba, to na določitev skupnega seštevka ponderjev za denarno socialno pomoč ne bi vplivalo, saj bi ponder tudi v tem primeru znašal 1,57 (1 za tožnika, ki bi se kot vložnik štel za prvo odraslo osebo, in 0,57 za partnerko kot drugo odraslo osebo), kot je bil določen v predsodnem upravnem postopku. Pri določitvi ponderjev za varstveni dodatek pa bi to lahko šlo celo tožniku v škodo, saj se mu ponder 1,57, če zunajzakoska partnerka ne bi imela statusa aktivne osebe, ne bi mogel povečati za 0,34.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 11. 4. 2017 in št. ... z dne 9. 11. 2016, priznanje denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki naj jih odmeri in skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi izplača toženec, se zavrne.

Stroški postopka bremenijo proračun Delovnega sodišča v Mariboru.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo v izreku te sodbe citirani odločbi z dne 11. 4. 2017 in z dne 9. 11. 2016 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Tožencu je naložilo, da za tožnika na račun Delovnega sodišča v Mariboru povrne 280,45 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom za spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje.

Podana je kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba vsebuje pomanjkljivosti in nejasnosti glede odločilnih dejstev. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do okoliščin upoštevanja tožnikove zunajzakonske partnerke kot delovno aktivne osebe in ni pojasnilo, zakaj je ne šteje kot takšne, čeprav je prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Ni se opredelilo do tožnikove izpovedi, da partnerka ne razpolaga z odločbo o popolni nezmožnosti za delo, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Odločitev sodišča prve stopnje predstavlja presenečenje, zato ni imel možnosti, da bi se do tega izjavil, kar je temeljno načelo poštenega sojenja. Tožnik je z navajanjem dejstev na drugem naroku, čeprav je bil takrat zaslišan, prekludiran. Ne gre za opravičljiv razlog v smislu 4. odstavka 286. člena ZPP in stališče sodišča prve stopnje nasprotuje načelom postopka.

Za aktivne osebe se štejejo tudi osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja oziroma vpisane v evidenco brezposelnih oseb. Pravna podlaga za izdajo odločbe o nezaposljivosti, ki je tožnikova partnerka nima, je Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije, ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov in delu rehabilitacijskih komisij. Invalidnost III. kategorije ne pomeni, da ne gre za aktivno osebo.

Ne strinja se niti z napotilom sodišča prve stopnje, da v ponovljenem upravnem postopku razišče, ali je potrebno pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevati tožnikovega sina. 7. člen ZUP ni bil kršen. Skladno z 10. členom ZUPJS je bilo pravilno ugotovljeno, da se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg tožnika upošteva le zunajzakonska partnerka. Sin je po podatkih iz obstoječih zbirk starejši od 18 let, zato se ne šteje za člana družine. Starši so po 123. členu ZZZDR otroke dolžni preživljati do polnoletnosti, kasneje le, če se redno šolajo. Ker je sin invalid in prejemnik invalidskega nadomestila, je utemeljeno sklepanje, da se ne šola.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta neutemeljeno odpravilo, ker naj bi bilo kršeno načelo varstva pravic strank.

V obravnavanem primeru namreč tožencu iz razlogov, kot bodo obrazloženi v nadaljevanju te sodbe, ni mogoče očitati, da naj bi opustil predhodno opozorilo na pravilno izpolnitev zahteve za priznanje pravic, niti da tožniku ni zagotovil učinkovitega uveljavljanja socialnih pravic. Posledično z izpodbijano ugoditveno sodbo ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju materialno pravo sploh ni bilo uporabljeno.

Predmet spora

5. V tej zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih odločb o denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku in vezanih pravic iz javnih sredstev. Ob upoštevanju tožnikove zunajzakonske partnerke pri ugotavljanju materialnega položaja družine oziroma pri določitvi minimalnega dohodka za dodelitev obravnavanih pravic iz javnih sredstev kot aktivne osebe in sočasnem neupoštevanju tožnikovega polnoletnega invalidnega sina v družino, je skupni dohodek tožnika in zunajzakonske partnerke kot dohodek družine presegal znesek minimalnega dohodka za dodelitev obravnavanih pravic iz javnih sredstev. Za dodelitev denarne socialne pomoči je bil osnovni znesek ponderiran s ponderjem 1,57 (1 za tožnikovo zunajzakonsko partnerko in 0,57 za tožnika), za dodelitev varstvenega dodatka pa s ponderjem 1,91 (ponder 1,57, povečan za 0,34).

Procesno in materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

6. V predsodnem upravnem postopku morajo organi po 1. odstavku 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)2 pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice ter skrbeti, da jih ne uveljavljajo v škodo pravic drugih ali ne v nasprotju z javno koristjo. Po 4. odstavku citirane določbe so, še zlasti pri uveljavljanju socialnih pravic,3 dolžne pravno nevedni in neuki stranki zagotoviti vsaj nujno pomoč pri uveljavljanju teh pravic, torej svetovati glede njihovih pravic in dolžnosti.

Način zagotavljanja nujne pomoči je odvisen od narave in pomena zahtevane pravice ter okoliščin posameznega primera. Če so podani pogoji za uveljavitev določene pravice, pa je upravičenec ne uveljavlja, ga je treba na to opozoriti in sočasno tudi na pravne posledice opustitve uveljavljanja določene pravice. Vendar dolžnost pomoči prava neuki stranki obstoji le, če obstaja sama pravica, na katero jo je potrebno opozoriti oziroma če opustitev določenega ravnanja upravičenca sploh vpliva na uveljavitev ali neuveljavitev določene pravice. V nasprotnem primeru organ seveda ni dolžan upravičenca na kar koli opozarjati, mu svetovati oziroma ga poučevati.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve sta Zakon o socialno varstnih prejemkih (ZSVarPre)4 in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)5, ki opredeljujeta pogoje za priznanje denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in po 29. členu ZUPJS vezanih pravic iz javnih sredstev. Upravičenost do obravnavanih pravic je odvisna od materialnega položaja vlagatelja oziroma družine, torej od njihovih dohodkov glede na minimalen dohodek, ki je določen za posamezne socialno varstvene prejemke. V 10. členu ZUPJS je določen krog oseb, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za ugotovitev upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev. Med drugim se upoštevata tudi zunajzakonski partner in otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati.

Starševsko dolžnost preživljanja otrok ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)6. Starši so otroke dolžni preživljati do polnoletnosti, torej do dopolnjenega osemnajstega leta starosti. Če se otrok šola, pa tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti (123. člen ZZZDR). Starši so torej polnoletnega otroka dolžni preživljati le pod pogojem šolanja, pa še to le do zakonsko določene starosti otroka. Po noveliranem 123. členu ZZZDR (ZZZDR-C)7 in ustavo sodni8 in sodni praksi9 pa niti ob podaljšani roditeljski pravici niso dolžni preživljati odraslega, polnoletnega invalidnega otroka. Z novelo ZZZDR je bilo namreč staršem nepreskrbljenega polnoletnega otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju zaradi enakega obravnavanja s starši zdravih otrok odpravljeno breme preživljanja.

8. Merila za določitev višine minimalnega dohodka za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka za dodelitev denarne socialne pomoči so določena v 26. členu ZSVarPre. Za prvo odraslo osebo je določen ponder 1, za vsako naslednjo odraslo osebo pa 0,57. Kdo se šteje kot prva odrasla oseba v zunajzakonski skupnosti, je določeno v 4. odstavku te določbe. Kot prva odrasla oseba se, če nobeden od zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev nima statusa aktivne osebe, šteje oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog. Če pa ima status aktivne osebe le ena, se šteje kot prva odrasla oseba tista, ki ima status aktivne osebe, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog. Za naslednjo odraslo osebo v družini se šteje polnoletna oseba, ki se po tem zakonu šteje v družino in ki ni otrok iz 9. točke prvega odstavka tega člena (5. odstavek 26. člen ZsvarPre). Po 6. odstavku 26. člena ZSVarPre se kot aktivna oseba šteje oseba, ki je zaposlena ali nezaposlena in zmožna za delo.

Čeprav je mogoče pritrditi razlogovanju sodišča prve stopnje, da je glede na dikcijo aktivne osebe iz 4. odstavka 26. člena ZSVarPre delovno zmožnost nezaposlene osebe potrebno ugotavljati glede na okoliščine konkretnega primera, pa upoštevanje zunajzakonskega partnerja kot aktivne ali neaktivne osebe ob upoštevanju vlagatelja, ki nima statusa aktivne osebe, za določitev ponderjev za ugotovitev minimalnega dohodka za dodelitev denarne socialne pomoči sploh ni relevantno. Če je v zunajzakonski skupnosti aktivna le ena oseba, se aktivna šteje za prvo odraslo osebo s ponderjem 1, med tem ko se neaktivna oseba šteje za drugo odraslo osebo s ponderjem 0,57, skupaj torej ponder 1,57. Če nihče ni aktivna oseba, se vložnik šteje za prvo odraslo osebo s ponderjem 1, med tem ko se druga neaktivna oseba šteje za drugo odraslo osebo s ponderjem 0,57, skupaj torej ponder 1,57. Pomeni, da je v obeh navedenih primerih in ne glede na upoštevanje enega zunajzakonskega partnerja za aktivno osebo ponder družine enak 1,57 in je posledično enak tudi minimalni dohodek družine za dodelitev denarne socialne pomoči. 9. Merila za določitev višine minimalnega dohodka za varstveni dodatek določa 50. člen ZSVarPre. Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi na enak način kot za denarno socialno pomoč. V zakonsko predvidenih primerih pa se ponder, določen za denarno socialno pomoč, poveča. Po 2. točki 2. odstavka 50. člena ZSVarPre se poveča osebi, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali nezaposlena starejša od 63 let ženska oziroma 65 let moški in pri kateri ni podan krivdni razlog iz 28. člena tega zakona za 0,34 osnovnega zneska minimalnega dohodka za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe. Pomeni, da se zakonsko določenim osebam ponder, določen po merilih za denarno socialno pomoč, poveča prav zaradi statusa aktivne osebe družinskega člana, torej tudi zunajzakonskega partnerja.

Odločitev pritožbenega sodišča

10. Čeprav tožnik v vlogi za uveljavitev pravic iz javnih sredstev z dne 19. 10. 2016 kot družinskega člana ni navedel invalidnega sina, rojenega 29. 6. 1989, torej ob vložitvi zahteve ne le polnoletnega, temveč celo starejšega od 26 let, v predsodnem postopku ni bilo nobene potrebe, še manj dolžnosti organa za opozorilo, naj sina navede kot družinskega člana. Tudi če bi ga navedel, ga namreč glede na dopolnjeno starost 26 let, tožnik ni dolžan preživljati in se ga zato po 10. členu ZUPJS ne more šteti za družinskega člana. Pomeni, da v predsodnem upravnem postopku tožnikov sin pravilno in zakonito ni bil upoštevan pri ugotavljanju materialnega položaja družine, temveč sta bila pravilno upoštevana le tožnik in zunajzakonska partnerka.

11. Tudi če se zunajzakonska partnerka, sicer invalid III. kategorije in vpisana v evidenco brezposelnih oseb, zaradi dejanske nezmožnosti za delo, ne bi štela kot aktivna oseba, to na določitev skupnega seštevka ponderjev za denarno socialno pomoč ne bi vplivalo, saj bi ponder tudi v tem primeru znašal 1,57 (1 za tožnika, ki bi se kot vložnik štel za prvo odraslo osebo, in 0,57 za partnerko kot drugo odraslo osebo), kot je bil določen v predsodnem upravnem postopku. Pri določitvi ponderjev za varstveni dodatek pa bi to lahko šlo celo tožniku v škodo, saj se mu ponder 1,57, če zunajzakoska partnerka ne bi imela statusa aktivne osebe, ne bi mogel povečati za 0,34. 12. Vse predhodno navedeno pa pomeni, da sta izpodbijani zavrnilni odločbi pravilni in zakoniti ter posledično z izpodbijano sodbo neutemeljeno odpravljeni in zadeva neutemeljeno vrnjena v ponovno upravno odločanje. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi in ob pravilni uporabi materialnega prava v skladu s 5. točko 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremeniti tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. Torej tožbeni zahtevek na odpravo odločbe z dne 11. 4. 2017 in z dne 9. 11. 2016 ter priznanje denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki naj jih odmeri in skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi izplača toženec, zavrniti.

13. Ker je tožnika, ki ob spremenjeni izpodbijani sodbi v sporu ni uspel, v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopala odvetnica, dodeljena z odločbo o brezplačni pravni pomoči, stroški postopka na prvi stopnji bremenijo proračunska sredstva Delovnega sodišča v Mariboru (154. člen ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 VIII Ips 254/2015. 4 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 69/2004 - UPB s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 16/2004 z dne 20. 2. 2004. 8 U-I-11/07-45. 9 Psp 646/2014.