Jedro

Z navedbami o okoliščinah, ki so v očitnem nasprotju s podatki in dejstvi, ki izhajajo iz javno dostopnih aktov in jih zato Vrhovno sodišče ocenjuje kot neverodostojne, ni mogoče verjetno izkazati obstoja obnovitvenega razloga po 4. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP se nanaša na okoliščino zaposlitve sodnice v času sojenja oziroma odločanja v konkretnem primeru, tega pa tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka niti ne zatrjuje niti ni sporno, da ta okoliščina ne obstaja.

Izrek

Predlog za obnovo revizijskega postopka se zavrže.

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče je s sklepom X Ips 442/2011 z dne 23. 11. 2011 zavrglo revizijo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje II U 419/2010-15 z dne 6. 9. 2011, s katero je bila zavrnjena njena tožba zoper odločbo tožene stranke, št. 014-20/2010/151 z dne 24. 9. 2010. S to odločbo je tožena stranka med drugim odločila, da se koncesija v okviru mreže javne veterinarske službe zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju RS, ki se financira iz proračunskih sredstev za območje občin ... dodeli A., d. o. o. (1. točka izreka odločbe) in za isto območje zavrne zahteva tožeče stranke za izbiro koncesionarja (3. točka izreka odločbe). Vrhovno sodišče je v navedenem sklepu ugotovilo, da niso podani uveljavljani razlogi za dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in je revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 2. Tožeča stranka je dne 31. 1. 2012 vložila predlog za obnovo revizijskega postopka na podlagi 4. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 v zvezi z 2. in 6. točko 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Za obnovitveni razlog je izvedela 9. 1. 2012, ko je prejela revizijski sklep. Navaja, da je v revizijskem postopku kot predsednica senata sodelovala sodnica B. B., ki je bila dolga leta neposredno povezana tako s toženo kot tožečo stranko in je v postopkih sodelovala v korist tožene in proti tožeči stranki tega postopka, zato bi se morala izločiti v smislu prvega in drugega odstavka 71. člena ZPP, v povezavi z 2. in 6. točko 70. člena ZPP, smiselno 96. člena ZUS-1. Sklicuje se na ustavno pravico do nepristranskega sojenja po prvem odstavku 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Navaja še, da sta po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice za obstoj nepristranskega sojenja odločilna tako subjektivni kot tudi objektivni kriterij. Pomembno je, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča je zaradi pristranskosti sodnice nezakonit. Pojasnjuje, zakaj meni, da so podani razlogi za dovoljenost revizije po 2. in 3. točki prvega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da se dovoli obnova revizijskega postopka ter razveljavi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 442/2011, o pravočasno vloženi reviziji pa naj odloči nepristranski senat, na način, kot je predlagan v reviziji.

3. Predlog za obnovo revizijskega postopka ni dovoljen.

4. V obravnavani zadevi se presoja, ali je v predlogu za obnovo revizijskega postopka verjetno izkazan zatrjevan zakoniti razlog za obnovo postopka po 4. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če je pri odločitvi sodeloval sodnik, ki je bil ali bi moral biti po zakonu izločen. Tožeča stranka obstoj navedenega obnovitvenega razloga utemeljuje z obstojem razlogov za izločitev sodnika po 2. in 6. točki 70. člena ZPP, ki se primerno uporablja v postopku upravnega spora (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

5. Po določbi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 sodišče zavrže predlog za obnovo s sklepom, če ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba ali je bil vložen prepozno ali da stranka ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten.

6. Tožeča stranka v pravočasno vloženem predlogu za obnovo revizijskega postopka utemeljuje obnovitveni razlog po 4. točki 96. člena ZUS-1 z okoliščinami, da je bila sodnica do leta 2003 vodja pravne službe na Ministrstvu, da je zastopala Ministrstvo tudi v dveh upravnih sporih, kjer je Ministrstvo oba postopka v upravnem sporu izgubilo, v teh postopkih pa je bil na strani tožeče stranke kot predsednik Veterinarske zbornice Slovenije udeležen g. C., ki je direktor tožeče stranke v tem postopku. Zatrjuje tudi, da je sodnica leta 2002 zastopala Veterinarsko upravo RS v postopku odvzema koncesije tožniku, pri čemer naj bi bil pogoj za vračilo pred tem neupravičeno odvzete koncesije odstop g. C. Kot dokaz tem navedbam navaja, da so ti podatki javno dostopni, potrdi pa jih lahko tudi g. D., ki je bil zaposlen na Veterinarski upravi RS. Kot dokaz predlaga tudi poizvedbe na Ministrstvu o zaposlitvi in zastopanju navedene sodnice v postopkih zoper tožečo stranko ter v korist tožene stranke.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka z navedbami v predlogu za obnovo postopka ni niti z verjetnostjo izkazala uveljavljanega obnovitvenega razloga po določbi 4. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 in v zvezi s tem obstoja razlogov za izločitev sodnika po 2. in 6. točki 70. člena ZPP.

8. Po 6. točki 70. člena ZPP sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V tem primeru gre za odklonitveni razlog (za razliko od izključitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP), ki je v zakonu opredeljen z generalno klavzulo. V nasprotju z izključitvenimi razlogi je treba pri odklonitvenih ocenjevati, ali so ti razlogi takšni, da vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. Gre za vprašanje, ali so podane okoliščine, ki pri razumnem človeku lahko ustvarijo dvom o sodnikovi nepristranskosti (objektivno merilo). Pri objektivnem merilu gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Ključno merilo, ki ga je v zvezi z objektivnim testom treba uporabiti, je merilo okoliščin, ki narekujejo (opravičljivo) bojazen pristranskosti sodnika v konkretni zadevi. V tem pogledu je pomemben tudi vtis, ki si ga ustvari stranka, vendar ta ni nujno odločilen. Odločilno je, da je mogoče bojazen pristranskosti objektivno utemeljiti (tako tudi npr. Vrhovno sodišče v zadevah Kp 1/2009, II Ips 43/2006 in II Ips 158/2006, ter mag. Nina Betetto: Materialno procesno vodstvo in načelo nepristranskega sojenja, Podjetje in delo, št. 7/2008, str. 1576). Po stališču Ustavnega sodišča RS, št. Up-679/06 z dne 10. 10. 2007, za oceno objektivnega merila nepristranskosti bistveno, ali so na strani izločevanega sodnika takšne okoliščine, da bi pri razumnem človeku pri upoštevanju vseh okoliščin primera lahko ustvarile upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Vsak (kakršenkoli) dvom, torej tudi senca dvoma, ki se stranki pojavi, še ne zadošča za izločitev sodnika, saj mora biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP izkazan vsaj do stopnje verjetnosti. Gre za standard, ki ga uporablja tudi ESČP, in predvideva obstoj take okoliščine, ki pri razumnem človeku lahko vzbudi dvom o sodnikovi nepristranskosti. Stališče stranke je pri tem seveda pomembno, ne pa odločilno, saj mora biti "njen strah objektivno upravičen" (sodba ESČP z dne 15. 7. 2005, Mežnarič proti Hrvaški, št. 71615).

9. Iz javno dostopnih objav v Uradnem listu RS (v nadaljevanju URL RS) izhaja, da je bila navedena sodnica z Odlokom o izvolitvi v sodniško funkcijo (URL RS, št. 43/1998) dne 29. 5. 1998 izvoljena na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije. S Sklepom o imenovanju na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču RS (URL RS, št. 115/2002) pa je bila dne 18. 12. 2002 imenovana na sodniško mesto vrhovne sodnice.

10. Dejstva oziroma časovni okvirji, ki izhajajo iz navedenih aktov o izvolitvi in imenovanju navedene sodnice, po presoji Vrhovnega sodišča omogočajo jasen in nedvoumen zaključek, da sodnica do leta 2003 ni bila vodja službe na Ministrstvu oziroma da do tega leta tam ni bila zaposlena, prav tako pa v letu 2002 (kot tam zaposlena, niti kako drugače) ni zastopala Ministrstva v postopku odvzema koncesije, kot to zatrjuje tožeča stranka. Navedbe tožeče stranke o okoliščinah, s katerimi utemeljuje obstoj uveljavljanega obnovitvenega razloga, so torej v očitnem nasprotju s podatki in dejstvi, ki izhajajo iz citiranih javno dostopnih aktov, zato jih Vrhovno sodišče ocenjuje kot neverodostojne. Resničnost takšnih navedb pa zato ni mogoče izkazati niti z izvedbo dokazov, ki jih je v predlogu za obnovo predlagala tožeča stranka (poizvedbe in zaslišanje). Okoliščina, da je bila sodnica, katere izločitev se zahteva, vrsto let (do leta 1998) zaposlena pri toženi stranki pa ni takšna, da bi pri razumnem človeku vzbujala upravičen dvom v nepristranskost izločevane sodnice oziroma bi objektivno okrnila videz nepristranskosti sodišča. Tožeča stranka tako ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala okoliščin, ki bi bodisi po subjektivnem bodisi po objektivnem kriteriju vzbujale dvom v sodničino nepristranskost v smislu 6. točke 70. člena ZPP.

11. Izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi, ki je stranka v postopku, pa v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj se ta izločitveni razlog nanaša na okoliščino zaposlitve sodnice v času sojenja oziroma odločanja v konkretnem primeru, česar pa tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka niti ne zatrjuje niti ni sporno.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za obnovo postopka v zadevi X Ips 442/2011 z dne 23. 11. 2011 na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 zavrglo.