Jedro

Dolžnica navaja, da računi ne izkazujejo poslovnega razmerja z upnikom. Za negativno dejstvo ni mogoče ponuditi oziroma zahtevati dokazov. Ker dolžnica ugovarja plačilu terjatve, bo o zahtevku odločeno kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je po upnikovem predlogu na podlagi verodostojne listine dovolilo izvršbo z dne 23.6.1999. Proti temu sklepu je ugovarjala dolžnica z obrazložitvijo, da pri upniku ni nikdar kupovala kozmetike, ki je navedena v priloženih računih. Dolžnica upniku ne dolguje ničesar.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da dolžnica ugovarja plačilu terjatve v celoti. Zato je v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odločilo, da se razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe (2. točka izreka), da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdi.

Proti temu sklepu je upnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da dolžnica ugovora ni obrazložila v skladu z drugim odstavkom 53.člena ZIZ; v dokaz svojih trditev ni predložila dokazov.

Prvo sodišče bi torej moralo postopati po določbi 62.člena ZIZ ter neutemeljeni ugovor poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Na ugovorne navedbe dolžnice v pritožbi odgovarja, da podlaga verodostojnim listinam ni nakup kozmetike, temveč obiskovanje enoletnega poklicnega izobraževanja z-a pridobitev naslova kozmetični tehnik. Ker je navedeni tečaj dolžnica obiskovala v letu 1996/97 in ni poravnala stroškov izobraževanja v znesku 4000 DEM (1300 DEM vpisnine in 9 mesečnih obrokov po 300 DEM), je upnik za neporavnane zapadle račune zoper dolžnico predlagal sodno izterjavo. Pritožbi prilaga izjavo dolžnice ob vpisu v izobraževanje (A 8) in vpisnico (A 7). Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi petega odstavka 62. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ je treba ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložiti in o svojih navedbah ponuditi dokaze. Ker dolžnica v pritožbi zatrjuje, da priloženi računi ne izkazujejo poslovnega razmerja z upnikom - torej da nimajo pravne podlage, zatrjuje negativno dejstvo, za katerega v fazi dovolitve izvršbe ni mogoče ponuditi oziroma zahtevati dokazov. Glede na navedbe pritožnika, da pravna podlaga verodostojnih list-in ni nakup kozmetike, temveč šolnina za enoletni tečaj, je treba odgovoriti, da iz priloženih računov (glej prilogo A2 - A6) tudi ni jasno razvidno, ali se nanašajo na plačilo blaga ali opravljenih storitev. S tem v zvezi tudi ni dovoljena ocena v pritožbi priloženih dokazov (A 7 in A 8) zaradi prepovedi navajanja novih dokazov v pritožbenem postopku (prvi odstavek 337. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Gre za spor o obstoju zatrjevanega obligacijskopra-vnega razmerja med strankama, ki ga bo treba razč-istiti v pravdnem postopku, kjer bo vsaka stranka imela možnost dokazovati tista dejstva, ki so med njimi sporna. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je uporabilo določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ in sklenilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Ker obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje. >