Jedro

Če revident v reviziji ne izkaže obstoja razlogov za dovolitev revizije, je revizija nedovoljena in se zato zavrže.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 215/2005-8 z dne 22.3.2007 je tožeča stranka dne 30.5.2007 vložila revizijo. Meni, da je revizija dovoljena, ker "ima odločitev, ki se v upravnem sporu izpodbija, hude posledice zanjo, saj posega v njeno ustavno pravico varstva lastninske pravice". Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Zaznamuje stroške revizijskega postopka.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, ki jo revidenta (tožnika) izpodbijata, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 25.11.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Geodetske uprave Slovenije, Območne geodetske uprave K z dne 8.1.2004, s katero je upravni organ prve stopnje zavrnil predlog tožnikov za ugotovitev delne ničnosti upravnega akta Geodetske upravne skupnosti obalnih občin o vrnitvi v prejšnje stanje geodetskega operata za parc. št. 2511/6, 2616, 2924/2 in 3595 k.o. ... II, št. 45-4/158-75-91 z dne 20.3.1991. V skladu z določbo 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija med drugim dovoljena tudi, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu zelo hude posledice za stranko.

Revidenta v konkretnem primeru ne navajata nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, s katerimi bi konkretno utemeljila zelo hude posledice (kar je revizijski razlog po 3. točki navedene določbe ZUS-1). Samo trditev, za zatrjevanje, da bo poseženo v njuno lastninsko pravico ne da bi bila opisana in konkretno pojasnjena za kakšen poseg gre še ne more pomeniti kategorije zelo hudih posledic za tožnike.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Ker revidenta v reviziji nista izkazala razloga, ki sta ga uveljavljala in ki bi lahko bil podlaga za dovolitev revizije, v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot revizijsko sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Revizija tožeče stranke je bila zavržena. Zato v skladu z določilom 1. odstavka 154. člena in 1. odstavka 165. člena, v zvezi z določilom 1. odstavka 22. člena ZUS-1 sama nosi stroške revizijskega postopka.